Odbor DZ podprl revizijo porabe v času Golobove vlade

Po več kot šestih urah razprave je odbor Državnega zbora za finance sprejel priporočilo, naj vlada Janeza Janše v šestih mesecih pripravi revizijo porabe javnega denarja v zadnjem letu mandata vlade Roberta Goloba ter v obdobju, ko je ta opravljala tekoče posle. Ob tem naj do konca leta pripravi tudi predloge za zmanjšanje javne porabe, da bi Slovenija lažje izpolnjevala fiskalna pravila Evropske unije.

Razprava je razkrila ostro delitev med koalicijo in opozicijo glede odgovornosti za stanje javnih financ, pri čemer je ena stran opozarjala na razsipno porabo javnega denarja, druga pa na nujnost ohranjanja socialnih ukrepov in posledice novih zakonskih obveznosti.

Razprava je razkrila ostro delitev med koalicijo in opozicijo glede odgovornosti za stanje javnih financ.

Revizija porabe javnega denarja v šestih mesecih

Sejo odbora so zahtevali poslanci vladnih strank skupaj s poslanci Resnice. Po razpravi je odbor vladi priporočil, naj v roku šestih mesecev opravi celovit pregled porabe javnih sredstev v času zadnjega leta Golobove vlade ter v obdobju opravljanja tekočih poslov.

Drugo priporočilo vladi je, da do konca leta pripravi ukrepe za zmanjšanje javne porabe, saj mora Slovenija v prihodnjih letih ponovno slediti maastrichtskim fiskalnim pravilom in evropskim proračunskim zavezam.

Odbor pa ni podprl predloga, da bi priporočil tudi revizijo porabe javnega denarja v času tretje vlade Janeza Janše v letih 2021 in 2022.

SDS: štiri leta zamujenih priložnosti

Poslanec SDS Franc Breznik je v razpravi ocenil, da je mandat vlade Roberta Goloba zaznamovalo pomanjkanje fiskalne discipline, netransparentno upravljanje javnega denarja in neracionalna poraba proračunskih sredstev.

Po njegovih besedah Slovenija v preteklih štirih letih ni izkoristila ugodnega gospodarskega obdobja za izvedbo nujnih reform in zmanjšanje javnofinančnih tveganj. Revizija porabe bi po njegovem mnenju omogočila jasnejši vpogled v učinkovitost porabe davkoplačevalskega denarja ter predstavljala podlago za nadaljnje racionalizacije.

Slovenija v preteklih štirih letih ni izkoristila ugodnega gospodarskega obdobja za izvedbo nujnih reform in zmanjšanje javnofinančnih tveganj.

Ministrstvo za finance opozarja na hitro rast odhodkov

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Kristina Šteblaj je predstavila podatke, ki po oceni ministrstva kažejo na potrebo po dodatnem prilagajanju javnih financ.

Pojasnila je, da rast očiščenih odhodkov sektorja država letos presega dovoljeno raven iz fiskalnega načrta. Po njenih besedah bi bilo treba že letos privarčevati približno 500 milijonov evrov, če želi država ostati znotraj sprejetih evropskih fiskalnih pravil.

Ob tem je navedla, da je primanjkljaj javnih financ med januarjem in majem dosegel 930 milijonov evrov, kar je skoraj 300 milijonov več kot v enakem obdobju lani.

Posebej je opozorila na hitro rast stroškov dela v javnem sektorju. Med razlogi je navedla napredovanja zaposlenih, dodatno zaposlovanje ter uporabo možnosti za višje uvrstitve javnih uslužbencev v plačne razrede. Ministrstvo po njenih besedah še pripravlja podrobne analize učinkov posameznih ukrepov.

Primanjkljaj javnih financ med januarjem in majem dosegel 930 milijonov evrov, kar je skoraj 300 milijonov več kot v enakem obdobju lani.

Fiskalni svet: razmere niso dramatične, bodo pa potrebni ukrepi

Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun je poudaril, da naloga Fiskalnega sveta ni presojanje politične odgovornosti posameznih vlad, temveč ocenjevanje skladnosti javnofinančne politike z zakonskimi pravili in opozarjanje na tveganja.

Po njegovi oceni trenutno stanje javnih financ še ni dramatično, vendar bo za dolgoročno vzdržnost potrebnih več ukrepov, predvsem zaradi rasti javne porabe in prihodnjih obveznosti države.

Razprava se je dotaknila tudi gibanja javnega dolga, gospodarske rasti ter uspešnosti črpanja evropskih sredstev, ki bodo pomembno vplivali na prihodnje javnofinančne odločitve.

Opozicija zavrača očitke o razsipnosti

Nekdanji minister za finance Klemen Boštjančič je zavrnil očitke o neodgovornem upravljanju javnih financ. Dejal je, da je vlada že pred parlamentarnimi volitvami iskala možnosti za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, kar naj bi dokazovalo odgovoren odnos do javnih financ.

Ob tem je opozoril tudi na finančne posledice novega interventnega zakona sedanje vlade. Po njegovi oceni bo ta primanjkljaj povečal za približno en odstotek bruto domačega proizvoda, zato ga je zanimalo, kako namerava nova vlada dolgoročno izboljšati stanje javnih financ.

Vlada je že pred parlamentarnimi volitvami iskala možnosti za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, kar naj bi dokazovalo odgovoren odnos do javnih financ.

Alenka Bratušek je med razpravo spomnila tudi na obdobje epidemije covida-19 in na odločitve Janševe vlade, med drugim na pogodbo za koncesije za vzdrževanje državnih cest, podpisano ob menjavi oblasti leta 2022.

Razpravo je poslanec SD Darko Ratajc označil za politično motivirano, saj je po njegovem mnenju šlo predvsem za medsebojno obračunavanje med nekdanjo in sedanjo oblastjo.

Revizija kot prvi korak k racionalizaciji javne porabe?

Sprejeto priporočilo odbora za finance sicer za vlado ni pravno zavezujoče, vendar pomeni jasno politično usmeritev nove parlamentarne večine. Če bo vlada priporočilo uresničila, bo v prihodnjih mesecih pripravljen obsežen pregled porabe javnega denarja v zadnjem obdobju mandata Golobove vlade.

Revizija bi lahko postala tudi izhodišče za širšo racionalizacijo državne porabe in nadaljnje ukrepe za znižanje proračunskega primanjkljaja. Ob hkratni pripravi novega proračuna in spoštovanju evropskih fiskalnih pravil bo vprašanje učinkovitosti porabe javnih sredstev eno ključnih političnih in gospodarskih vprašanj druge polovice leta.

Revizija bi lahko postala tudi izhodišče za širšo racionalizacijo državne porabe in nadaljnje ukrepe za znižanje proračunskega primanjkljaja.