Poveličevanje Hitlerja in nacizma je zavržno. Brez "ampak tudi …"

Morda bi se moral lotiti pisanja o tem, kaj se dogaja v naši družbi, da se je naenkrat treba opredeljevati glede stvari, ki so, ali pa bi morale biti, same po sebi umevne. A ker obkladanje s fašisti, neonacisti in navsezadnje tudi komunisti postaja samoumevnost slovenskega političnega boja, se bomo pač pogovarjali o samoumevnem.

V neki nepomembni tviter razpravi je neki tviteraš zapisal, da je Hitler #heroj. Zadeva bi verjetno šla mimo in morda pritegnila pozornost le kakšnega policijskega obveščevalca, ki se ukvarja z ekstremističnimi skupinami v družbi, če avtor zapisa, 31-letni Urban Purgar, ne bi bil član tako imenovanih rumenih jopičev, predsednik Društva za promocijo tradicionalnih vrednot ter odgovorni urednik medija, ki se je poimenoval Slovenska nacionalna agencija.

Levica je skočila v zrak, in prav ima. Glede na funkcije, ki jih zavzema, častilec Hitlerja ni kar nekdo. Še posebej, ker je društvo na Ministrstvu za kulturo pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu. Kakšen javni interes naj bi uresničevalo društvo, katerega predsednik ima tovrstnega vzornika, si težko predstavljam. Še težje pa, katere »tradicionalne vrednote« naj bi takšno društvo promoviralo. Zagotovo ne mojih. Kakorkoli, predvsem zaradi prvega se mi pozivi, da se društvu s takšnim predsednikom status odvzame, zdijo povsem na mestu.



Ministrstvo za kulturo je Purgarjev tvit obsodilo kot zavržen, a opozorilo, da statusa ne morejo odvzeti kar tako. Seveda, informacijska pooblaščenka, in na koncu še ustavno sodišče, bi jih najbrž podučilo, da za to potrebujejo ustrezno pravno podlago. Očitno so se iz primera Čordić nekaj naučili. Če v Sloveniji velja nek red, potem je red za vse.

Neonacistični podpornik Judov?!?


Nazaj k stvari. Levica je priložnost seveda zagrabila in preko lastnih komunikacijskih kanalov ter medijev od vladajočih terjala jasno obsodbo poveličevanja nacizma. In jo tudi dočakala, a v precej splošnem smislu ter, jasno, v kontekstu vseh treh totalitarizmov, tudi tistega, ki jim je blizu. Premierjev izbor fotk, prilepljenih k tvitu, v tem smislu ni presenetil.

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1422962188805890051?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1422962188805890051%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=http%3A%2F%2Ftopnews.si%2F2021%2F08%2F05%2Fnemsko-veleposlanistvo-v-izjavi-o-hitlerju-ni-opazilo-le-provokacije-jansa-obsodil-vse-ki-se-klanjajo-fasizmu-nacional-socializmu-nacizmu-komunizmu-ali-njihovim-liderjem-in-eksekutorjem-hitle%2F

Leva opozicija v objavi predsednika vlade seveda ni prepoznala nedvoumne obsodbe nacionalsocialističnega izpada dotičnega posameznika. O zavrženosti vseh treh totalitarizmov je čivknil tudi predsednik NSi, Matej Tonin, kar prav tako ni »potešilo« levice, hkrati pa je razjezilo avtorja tvita o Hitlerju kot heroju. A nekaj o tem še kasneje.

Očitek levice v podtonu je, da SDS tolerira »neonacistične« družbene skupine, NSi-ju pa, da tolerira takšno SDS s tem, ko z njo vztraja v vladi.

Že povprečni spremljevalec politike bi moral prepoznati protislovje, da Janši po eni strani očitajo preveliko naklonjenost Judom, oziroma Izraelu, po drugi strani pa ga skušajo poškropiti s smradom (neo)nacizma.

A učinkovitost insinuacije vendarle krepi vtis, da se SDS neposredni obsodbi poveličevanja Hitlerja izmika, oziroma to z omenjanjem komunizma relativizira.
Jasno, velja tudi za komunizem. A ni treba, da to v politični razpravi s slovensko levico omenjajo res čisto vsakič, še posebej pa takrat, ko se je potrebno opredeliti do katerega od preostalih dveh totalitarizmov.

Nedvoumna in brezpogojna obsodba bi jim zaprla usta in ubila temo


Razumemo lahko, zakaj desnica v isti sapi omenja vse tri totalitarizme – ker je pač slovenska levica nezmožna distanciranja od enega izmed njih, kar jim po mnenju demokratične strani ne daje legitimnosti, da opredelitev do zločinskih sistemov prejšnjega stoletja terjajo od tistih, ki so najstrajnejšega med njimi v začetku devetdesetih pomagali sesuti.

Pa vendar bi desna sredina z manipulacijo najbolj učinkovito opravila tako, da bi jasno, glasno, predvsem pa brezpogojno dejala: »Vsakršno poveličevanje Hitlerja in njegovega zločinskega sistema je zavržno ter v demokratični družbi nepredstavljivo in nesprejemljivo.« Pika. Konec povedi. Brez »…, ampak povsem enako velja tudi za komunizem.«

Jasno, velja tudi za komunizem. A ni treba, da to v politični razpravi s slovensko levico omenjajo res čisto vsakič, še posebej pa takrat, ko se je potrebno opredeliti do katerega od preostalih dveh totalitarizmov. Jasno, samooklicani veliki demokrati z leve so, ko gre za komunizem, dvolični; navsezadnje so, kot je v parlamentu dejal poslanec SD-ja Koprivc, njegovi »ponosni nasledniki«, najbrž s Hudimi jamami in Golimi otoki vred (nisem zasledil, da bi se Koprivc distanciral vsaj od tega).

Ampak ta dvoličnost s časom postaja vse bolj očitna, tudi tujim novinarjem, ki svojih zgodb ne pišejo zgolj po nareku slovenskih levih kolegov, temveč kakšno stvar tudi dejansko preverijo na lastne oči. Nedavna primera sta Guardianov članek o boju za »Titovo cesto« in zapis Die Presse o Tanji Fajon, ki se klanja komunističnemu zločincu.

Zato: (neo)nacizem je zavržen. Pika.

V službi domovine (in nikogar drugega)


Za konec se vrnimo k našemu mediju, katerega ime se je po čudnem naključju pojavilo v političnih obračunavanjih okrog zgornje tematike. Najprej je Domovino v pritlehni insinuaciji v odgovoru na tvit predsednika NSi Tonina zlorabil poslanec SD-ja Matjaž Nemec.



Kasneje pa, v obračunavanju z istim politikom, še sam Purgar, ki je zapisal, da bo razkril "financiranje Domovine preko Pristopa."

Domovina se je v tej mineštri znašla na podlagi teze, ki jo baje na spletu že nekaj mesecev razvija nek aktivist, ki ga v resnih krogih sicer ne jemljejo preveč resno, preko tednika Mladina pa jo je promoviral nek drugi, tudi ne ravno uveljavljeni filozof.

Razvili so teorijo, da je medij Domovina »tovarna sovraštva stranke NSi«, ki ga ta financira preko oglaševanja Slovenske vojske, z državnim denarjem torej. Za promocijo SV je namreč že Šarčeva vlada podpisala pogodbo za približno 1,2 milijona evrov, promocija pa se je odvila v času Toninovega ministrovanja. Potem pa ni čudno, da Domovina tako cveti, kajne?!?

Brez da se spuščam v razpravo o tem, kje pa promovirati Slovensko vojsko, če ne na mediju, katerega vrednote pooseblja njegovo ime – Domovina (v Mladini ali Dnevniku nemara??), je zgolj en podatek dovolj, da se ta spin sesuje v prah. Delež medija Domovina.je pri oglaševalskem kolaču promocije Slovenske vojske namreč ne dosega niti 0,15 % vseh sredstev. Po mojem iskrenem mnenju glede na našo ciljno publiko, visok delež mladih bralcev in doseg, ki se giblje tudi do 250 tisoč unikatnih obiskovalcev mesečno (po merodajni Google Analytics statistiki) mnogo, mnogo premalo.

Na podlagi tega, vrednotnega profila medija ter dejstva, da je Janez Cigler Kralj nekaj let kot prostovoljec deloval pri našem izdajatelju - Zavodu Iskreni, nam lepijo oznako »medij NSi«. In če je tako, kot njegov urednik lahko rečem le »hvala lepa za takšno stranko in njen medij« in se hkrati vprašam, kateri pa so vsi ostali strankarski mediji NSi, ki so od promocije Slovenske vojske pobrali 99,85 % finančnih sredstev?!?

Ampak zaradi takšnih nebuloz ekstremistov ene in druge strani se stigmatizira medijski projekt, ki se je v minulih šestih letih uveljavil izključno na lastnem garaškem delu in s pomočjo donatorskih sredstev svojih bralcev, podpornikov. In ker na njih ter ne na državnem denarju, kot nam podtikajo škodoželjneži, gradimo našo rast tako na spletu kot v tisku, ste lahko brez skrbi, da bo Domovina preživela tako to kot naslednje vlade. Kot tudi vse umazane poskuse tistih, ki nas z zavajanji in lažmi želijo oblatiti in diskreditirati.

Preživela tudi zato, ker tako mi kot naši bralci in podporniki vemo, kaj so naše vrednote in na njih trdno stojimo. In tudi zato, ker nam ni težko obsoditi katerekoli svinjarije, še posebej ko gre za poveličevanje največjih zločincev človeške zgodovine.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki