Ekskluzivno: ministrica Emilija Stojmenova Duh razdelila zgolj 666 od 10.000 računalnikov, za katere smo plačali 6,5 milijona

Vir: Flickr @VlaraRS
POSLUŠAJ ČLANEK

V skoraj dveh mesecih, odkar Ministrstvo za digitalno preobrazbo prek štipendijskega sklada brezplačno deli lani nabavljene prenosnike, jih je do zdaj uspelo oddati le 666 od 10.000. Hkrati zaradi neodgovornosti ministrice do teh brezplačnih računalnikov ne morejo priti osnovne šole, ki jih nujno potrebujejo.

Čez nekaj dni, 22. junija 2024, se izteče rok, do katerega Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad (Sklad) zbira vloge za brezplačno izposojo razvpitih prenosnih računalnikov, ki jih je lani nabavilo ministrstvo za digitalno preobrazbo pod vodstvom Emilije Stojmenove Duh. Gre za 10.000 od skupaj 13.000 prenosnikov, ki so jih na ministrstvu kupili za 6,5 milijona evrov, a se na veliki večini še vedno nabira prah v nekem skladišču v Logatcu.

Razumi, kdor more

Preden je Sklad objavil poziv in 22. aprila 2024 začel zbirati vloge za razdelitev računalnikov, se je domnevalo, da bo morda prišlo celo do navala zainteresiranih, saj v bistvu niti ne gre za dveletno brezplačno izposojo, pač pa kar za darilo. Obdobje dveh let brezplačne izposoje se lahko namreč na predlog upravičenca podaljša in na koncu prenosnik preide v njegovo last, ko knjigovodska vrednost pade na nič.

Zaradi trmoglavljenja ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh se na računalnikih nabira prah, osnovne šole pa kljub pomanjkanju do njih niso upravičene.

Upravičenci so po noveli zakona o spodbujanju digitalne vključenosti tisti, ki izpolnjujejo oba naslednja pogoja: so upravičenci do otroškega dodatka, uvrščeni v prvi dohodkovni razred in imajo vsaj enega otroka, vključenega v osnovnošolsko izobraževanje. Toda izkazalo se je, da ni s sumi korupcije omadeževan zgolj javni razpis za nabavo te opreme, pač pa je ministrica Stojmenova doživela fiasko tudi pri upravičencih.

Vir: Pixabay

Prvih 39 računalnikov so na začetku leta razdelili občinam, ki so bile prizadete v lanskoletnih avgustovskih poplavah, 2.961 nato še srednjim šolam in zavodom, katerih ustanoviteljica je država. Od deset tisoč preostalih, za katere vloge zdaj zbira omenjeni Sklad (deli jih ministrstvo), pa so jih uspeli v skoraj dveh mesecih razdeliti pičlih 666. Torej zgolj dobrih šest odstotkov! Od 22. aprila do 13. junija so na Skladu, kot so pojasnili za Domovino, prejeli skupaj 2.053 vlog, od česar so jih pozitivno rešili 666. Negativno rešenih je 17, na obravnavo jih čaka 152, v procesu obravnave jih je 554, pri 651 vlogah pa so vlagateljem poslali poziv za razjasnitev podatkov. S sklepom so zavrnili 13 vlog, ki so prišle predčasno. Jasno je torej, da bo tudi po 22. juniju velika večina od 10 tisoč računalnikov ostala v skladišču v Logatcu, pri čemer tovrstna oprema hitro zastari. Kje je odgovornost ministrice Stojmenove Duh za tako porazen razplet? Sama seveda ne čuti nikakršne, po njenem vse poteka v redu, čeprav računalniki pri zakonsko določenih upravičencih »ne gredo v promet« niti zastonj. Razumi, kdor more.

Povpraševanje

Toda to ne pomeni, da zanje ne obstaja povpraševanje. Na mnogih osnovnih šolah se soočajo s pomanjkanjem računalnikov, vendar po zakonu o spodbujanju digitalne vključenosti osnovne šole niso med upravičenci za te prenosnike. Na ministrstvo od Stojmenove smo že pred tremi tedni vprašali: ali je kot predpogoj, da bi računalnike lahko delili osnovnim šolam (oziroma njihovim ustanoviteljicam občinam, da bi jih te po potrebah razdelile med svoje osnovne šole), treba spremeniti omenjeni zakon? Zakaj tega ne predlagajo? Očitno jih na ministrstvu ne moti, da ostajajo računalniki v skladišču, saj je bil odgovor birokratsko aroganten. »Prenosniki so namenjeni skladu MIRO (Mehanizem za izposojo računalniške opreme) in bodo tudi namensko dodeljeni prioritetnim skupinam po vrsti, kot določa zakon.« Z drugimi besedami, še naprej jih bodo delili na način, da jih dejansko ne bodo razdelili, medtem pa bodo mnoge osnovne šole, ki si jih zaradi finančne stiske ne morejo privoščiti, še naprej ostale brez njih.

Računalnike bodo še naprej delili tako, da jih dejansko ne bodo razdelili.

Žaljivo do osnovnih šol

Že pred časom smo govorili z Mojco Mihelič, predsednico Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev. Pravi, da si ravnatelji želijo, da bi do teh računalnikov prišle tudi osnovne šole. Vsekakor bi bilo to bolje, kot da ležijo v nekem skladišču. Marsikateri osnovni šoli bi prišli prav.

In kako je Miheličeva komentirala birokratski odgovor z ministrstva, iz katerega izhaja, da ne nameravajo predlagati sprememb zakonodaje, da bi do prenosnikov lahko prišle tudi osnovne šole? Zgolj z eno besedo: pričakovano.

vir: pixabay.com

Župan ene od večjih slovenskih občin (ne želi se izpostaviti, da njegova občina ne bi bila zaradi tega na ta ali oni način »kaznovana«), nam je zaupal, da bi tudi na ravni države lahko omenjene prenosnike ob ustrezni zakonodaji brez težav neposredno delili osnovnim šolam. Sploh ne bi bilo nujno, da bi bile občine pri tem posredniki. Toda namesto da bi šla Stojmenova v spremembo zakonodaje, skušajo osnovnim šolam naprtiti vlogo poštarjev. Že pred mesecem dni so tako z njenega ministrstva na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje poslali dopis s pojasnilom, naj osnovne šole o omenjenem pozivu Sklada glede delitve računalnikov obvestijo starše. Osnovne šole torej same ne morejo do računalnikov, pri Stojmenovi pa bi radi, da odigrajo vlogo poštarjev za dostavo informacij staršem!? Ker to ni učinkovalo, je enako ravnal še Sklad.

Na začetku tega meseca so s Sklada na osnovne šole naslovili prošnjo »za pomoč pri obveščanju staršev vaših osnovnošolcev«. Osnovne šole, ki potrebujejo računalnike, pa jim na državni ravni zaradi trmoglavljenja Stojmenove onemogočajo priti do njih, naj bi torej po logiki ministrice iskale upravičence, ki bi se prijavili za brezplačno izposojo.

Cena trmoglavljenja

Ob interpelaciji stranke SDS zoper ministrico v zvezi z nabavo teh računalnikov, ki jo je marca v državnem zboru prestala, saj so jo predvsem poslanci »njene« Svobode branili na vse pretege, je ministrica zaigrala na čustva. Trdila je, da njeno (ne)delo kritizirajo zgolj zato, ker je »ženska, tujka, migrantka, čefurka«.

Kritiki poudarjajo, da ji nič od tega ni nihče nikoli očital, in dodajajo, da je zlasti pri opisanemu polomu z računalniki izkazala nesposobnost in arogantnost, pri kateri kar vztraja. Njeni zagovorniki iz vrst Svobode, SD in Levice ocenjujejo, da dela dobro. Ne pozabimo, za računalnike smo plačali 6,5 milijona evrov, dodatno zanje plačujemo še vsak mesec skladiščenja, medtem ko ministrica trmoglavi naprej.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike