Pomembne poti poklicnega usmerjanja

Poklicno usmerjanje je proces, ki posameznikom pomaga pri izbiri poklica in podpira njihove vrednote, interese ter sposobnosti. Dobro je, da se mladi pri odločanju zavedajo tudi dejavnosti, v kateri ne morejo vztrajati dolgo in večkrat na teden ter jih ne zanima preveč.

Proces poklicnega usmerjanja vključuje različne teste za ugotavljanje poklicnih interesov, svetovanje ter raziskovanje različnih procesov. Odločanje o karierni poti se začne na prehodu med osnovno in srednjo šolo, saj je pomembna izbira med srednjim splošnim izobraževanjem ali pa tehniškim oziroma strokovnim srednješolskim, ki že usmerja v določene veščine, znanja in poklic.

Za izbiro pravega poklica lahko posameznik sestavi seznam interesov, hobijev in dejavnosti, ki ga veselijo. S tem se že lahko usmeri v poklice, ki vsebujejo elemente želenih interesov. Brskanje po spletu pripomore k izobraževanju o različnih poklicih in delovnih nalogah, ki jih vsebujejo. Pred dokončno odločitvijo je dobro preveriti, kako iskan je določen poklic na trgu dela, saj to lahko vpliva na zaposljivost, ker so določeni poklici nekoliko bolj iskani kot drugi. Mladi pogosto izberejo poklice, ki se jim zdijo v tistem trenutku zanimivi, vendar je povpraševanje po delovni sili na tistem področju tako majhno, da potem ne morejo najti zaposlitve v izbranem poklicu.

Z raziskovanjem svojih interesov in sposobnosti ter informiranjem o možnostih na trgu dela lahko mladostnik sprejme bolj celostne odločitve o svoji prihodnosti.

Vloga poklica

V času, ko se je naša država pripravljala na vstop v Evropsko unijo, so potekale tudi spremembe v našem šolskem sistemu, veliko pozornosti je doživelo tudi poklicno izobraževanje in tako je po zgledu držav Evropske unije nastala tudi osrednja strokovna institucija na področju poklicnega izobraževanja, Center RS za poklicno izobraževanje.

Poklicna izobrazba se je do takrat lahko pridobivala le v ustrezni poklicni šoli, novi sistem pa je omogočal odraslim osebam, da so z dokazovanjem znanj in spretnosti pridobile nacionalno poklicno kvalifikacijo.

Center za poklicno izobraževanje pomaga razvijati izobraževalne programe nižjega, srednjega poklicnega in srednjega strokovnega ter višjega strokovnega izobraževanja, analizira profile poklicev in delovne procese. Povezuje šole in delodajalce v procesu usposabljanja, poleg tega pa vodi evidence programov poklicnega izobraževanja ter usposabljanja. Kot institucija pa je zelo aktiven v mednarodnem prostoru, saj si z mednarodnimi sporazumi omogoča učinkovitejše sodelovanje s sorodnimi institucijami v tujini ter izmenjavo dobrih praks, ki pripomore k razvoju vseh vključenih institucij.

Ključna vloga Centra za poklicno izobraževanje pa je, da povezuje izobraževanje, gospodarstvo ter oblikovalce politik, pove direktor mag. Gregor Mohorčič.

Psiholog Matic Munc pravi, da nam poklic oziroma stvari, ki jih počnemo za preživetje, krojijo velik del življenja, saj v svojem poklicnem okolju preživimo veliko časa, spoznavamo ljudi ter osebnostno rastemo ali pa stagniramo. Izbira poklica je izjemno pomembna odločitev in se oblikuje na osnovi različnih dejavnikov, delno mlade usmerjajo starši, kar je lahko zelo pozitivno, saj dobro prepoznajo njihovo znanje in interese, lahko pa gre tudi za prisilo ali pritiske, sploh v zvezi z generacijskimi poklici.

Pomembno je, da se z mladimi nekdo odkrito in brez obsojanja pogovarja o tem, kaj jih zanima.

Izjemnega pomena za mlade je, da se z njimi nekdo odkrito in brez obsojanja pogovarja o tem, kaj jih zanima, ter z neke odrasle pozicije razloži, kaj določen poklic dejansko zahteva. Strojništvo na primer je poklic za zelo natančne ljudi in prinaša veliko tehničnega risanja, torej ni dobro, da se sem usmeri nekdo, ki tega ne mara. Nekdo, ki je imel že v osnovni šoli na naravoslovnem področju težave, jih bo imel v šoli, kjer je poudarek na naravoslovju, še več, saj se bo zahtevnost le dvignila, zato je dobro, da učenci premislijo ne le, kaj jim je všeč, pač pa tudi, česa si ne želijo.

Tudi svetovalna delavka Sanja Klemenc iz OŠ Stranje pritrjuje, da so za mlade najpomembnejše relevantne informacije o poklicih, najprej na splošno, kasneje pa prav o poklicih, ki jih zanimajo. Sanja se z vsakim individualno pogovori, veliko učencev že pride z idejami, kaj si želijo, v osmem razredu pa izvedejo tudi test poklicnih interesov, ki ga kasneje uporabijo kot izhodišče. Na sejmu srednjih šol se jim predstavijo različne srednje šole, na dnevu poklicev pa peljejo osmošolce in devetošolce v podjetje, kjer se srečajo z osebo, ki opravlja poklic, ki jih zanima. Vse te dejavnosti ter aktivnosti so potem izhodišče za pogovore in raziskovanje o tem, kaj si učenec želi. Tistim, ki ne vedo, kam bi se vpisali naprej, pa se v pogovoru še nekoliko bolj posvetijo, poizkušajo poiskati, kje ima učenec interes, kateri šolski predmet mu je všeč. Na podlagi tega se pogovarjajo o nekaterih idejah in možnostih, v katere poklice se lahko usmeri, potem pa na dnevih poklicev in predstavitvi srednjih šol lahko učenec preveri, ali je to nekaj, kar ga veseli, ali mora raziskovati naprej.

Kreativni in umetniški poklici so včasih spregledani ali celo manjvredni.

Spregledani poklici

Kreativni in umetniški poklici so včasih spregledani ali celo manjvredni, zahtevajo pa poseben interes in seveda tudi talent, kot na primer grafično oblikovanje, igra. Obstaja tudi zelo veliko tehniških poklicev, ki so pravzaprav s področja umetnosti, vendar je njihova karierna pot malce nejasna, kot recimo scenograf, tonski tehnik, lučni tehnik, kjer gre v veliki meri tudi za vpliv neformalnega izobraževanja, pove psiholog Matic Munc. Prednost pri odločitvi bi dal tistemu, kar človeka zares zanima. V osnovni šoli je danes psihologa Munca veselilo vesolje in želel je postati astronom, vendar ga je ustavilo dejstvo, ko je izvedel, da sta bila takrat v Sloveniji zaposlena le dva astronoma, in to v astronomsko-geofizikalnem observatoriju Golovec v Ljubljani. V današnjem času bi mlademu z enakim zanimanjem svetoval, naj se le odloči za ta poklic, saj je svet zaradi globalizacije zelo povezan in si službo lahko išče tudi v tujini. Ni dobro, da mladim ubijamo sanje, saj je poklicev, ki jih ljudje opravljamo, na stotine, tudi nenavadnih in zelo specifičnih. Ni se dobro uvrščati v določene kvote, ki jih potrebuje država, saj to pomeni, da bomo z leti pridobili veliko nesrečnih ljudi, še poudari.

Na Centru za poklicno izobraževanje so nam povedali, da trenutno med deficitarne poklice, torej tiste, ki jih v Sloveniji primanjkuje, sodijo predvsem tehniški, obrtni in izvajalski poklici, kot so različni strojni, elektro, gradbeni, lesarski in drugi praktični profili, pa tudi nekateri poklici v zdravstvu in oskrbi.

Zanimanje mladih za te poklice je v preteklosti upadlo, izkušeni delavci s teh področij pa se upokojujejo, vendar so ti kadri nujno potrebni za nemoteno gospodarsko delovanje. Gre za poklice, ki so danes tehnološko napredni, dobro zaposljivi in ponujajo stabilne karierne možnosti, vendar jih mladi pogosto premalo poznajo.

Najbolj učinkovit način, kako spoznati določene poklice, so osebne izkušnje, ki jih lahko pridobimo z obiski podjetij, delavnic, s prikazom poklica v praksi ter stikom z ljudmi, ki so v teh poklicih uspešni in zadovoljni, pove mag. Gregor Mohorčič.

Na Centru za poklicno izobraževanje to uresničujejo v okviru projekta Spodbujanje odličnosti, kjer skupaj z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije mladim omogočajo, da poklice spoznajo v realnem delovnem okolju. Ko mladi vidijo sodobna delovna mesta, tehnologijo in razvojne možnosti, se njihov pogled na te poklice pogosto bistveno spremeni.

Svetovalna delavka Sanja Klemenc pove, da na osnovni šoli spremljajo seznam deficitarnih poklicev, ki je vsako leto objavljen v razpisu za vpis v srednje šole. Za ta seznam poklicev država nudi tudi štipendije za določene učence z dobrim povprečjem ocen. Zagotovo štipendije nosijo neko dodano vrednost, vsekakor pa Sanja v individualnem pogovoru izve, kaj so prioritete vsakega učenca. Nekaterim so denar in plača visoko na prioritetni lestvici, zato jim ne ponuja poklicev, ki že v osnovi niso dobro plačani, nekaterim pa je pomembno le, da jih bo delo, ki ga bodo opravljali, veselilo, ker jih določeno delo zares zanima. Usmerjanje vedno poteka glede na njihove specifične interese. Pomembno je, da učencu ne rečemo, da se za določeno šolo ne sme odločiti, ampak se pogovarjamo bolj v smislu, kaj mu je v življenju pomembno; učencu športniku na primer več pomeni, da bi hitro zaključil s svojim delovnim dnem, da bi potem imel več časa še za šport. S spoznavanjem otrok lahko kot svetovalni delavec postavljaš tudi prava vprašanja in iz tega potem tudi oni lahko najdejo svojo pot, pojasni.

Mladim je treba podati predvsem informacije in ne mnenj.

Če se učenec želi usmeriti v ekonomijo, mu da Sanja Klemenc vedeti, da ga mora verjetno zelo veseliti matematika, saj se bo tam srečal s tremi različnimi vrstami matematike, učenec pa potem sam presodi, ali ga bo tako šolanje zanimalo oziroma ali ga bo sploh zmogel. Treba je pogledati tudi predmetnik, da lahko vsak sam pride do pravih informacij in se na osnovi tega potem tudi lažje odloči. Če nekoga določen poklic zanima, je treba pogledati, kateri predmeti so na šoli, ki jo potrebuje za ta poklic. Ne more si želeti delati v nekem farmacevtskem podjetju, če po drugi strani sovraži kemijo. Mladim je treba podati predvsem informacije in ne mnenj, še poudari Sanja Klemenc.

Najbolj dragoceno pa je spoznavanje poklica iz prve roke – da gre posameznik k človeku, ki opravlja določen poklic, da zares vidi, kako je videti ta poklic v praksi, in če ga potem še vedno zanima, je dobro, da se zanj zares odloči.

Če otrok na podlagi vseh informacij reče, da mu je vseeno, ali dela ob koncih tedna in zvečer, saj tako uživa v kuhanju in si to zares želi početi, je za starše pomembno, da ga od tega ne odvračamo in gremo tudi kot starši iz okvira svojih prepričanj. Tak pogled lahko ustvarimo z nekoliko distance ter pogovorom, da otroka vodimo preko informacij, ki mu bodo nudile jasne odgovore za realne situacije, ki ga čakajo v prihodnosti, povezane z določeno izbiro.

Najbolj učinkovit način, kako spoznati določene poklice, so osebne izkušnje.

Nikoli ni prepozno za izbiro pravega poklica

Včasih pa se zaradi napačnih informacij ali zaradi previsokih oziroma prenizkih pričakovanj nekdo odloči napačno in potem pride v zadrego, ali naj izobraževanje in tudi kariero izpelje do konca ali pa se ustavi in spremeni svojo odločitev. Psiholog Matic Munc svetuje, da se drugače odločimo, saj nas tako izobrazba kot poklic zelo oblikujeta in določata. Veliko ljudi je v sredini svojega življenja zelo nesrečnih zaradi svojega poklica. To tudi jasno izrazijo: delajo nekaj, kar jim ni všeč, ker so se v preteklosti napačno odločili, zdaj pa je že toliko let minilo in so se poklica nekako navadili. Po besedah Munca ni nič narobe, če se nekdo prvič, drugič ali celo tretjič zmoti. Ogromno zgodb je, ko je nekdo odšel karierno v določeno smer, potem pa se je preusmeril in kasneje celo še enkrat premislil, dokler ni našel tistega, kar ga zares veseli in mu ustreza.

Da je eden najpogostejših izzivov strah pred napačno odločitvijo, bojazen, da si bodo mladi »zaprli vrata« ali da po zaključku srednje šole ne bodo mogli nadaljevati izobraževanja, potrdi tudi mag. Gregor Mohorčič s Centra za poklicno izobraževanje.

Ta strah je razumljiv, a pogosto odveč, saj je slovenski izobraževalni sistem zelo prožen in omogoča nadaljevanje šolanja ter prehode med različnimi izobraževalnimi potmi. Poleg tega se danes vse bolj zavedamo, da se bomo morali učiti vse življenje. Poklic, ki ga izberemo pri petnajstih ali šestnajstih letih, ne določa celotne kariere. Pomembno je, da mladim to jasno povemo in jih pri njihovih odločitvah podpremo tudi z zaupanjem, še doda.

Veliko odraslih ne opravlja poklica, za katerega so se šolali. Danes je veliko poklicev, ki pred desetimi leti sploh še niso obstajali. Mladim lahko damo določene kompetence in znanja, kako in na kakšen način jih bodo uporabili, pa ne moremo vedeti, saj z napredkom umetne inteligence ne moremo natančno predvideti, kakšen bo trg dela v prihodnosti.

Vsekakor pa jih lahko opogumimo z dejstvi, da je pisatelj Charles Bukowski zaslovel šele po petdesetem letu, da je Samuel L. Jackson svojo prvo večjo filmsko vlogo odigral šele pri šestinštiridesetih, v filmu Šund, svetovno znana modna oblikovalka Vera Wang pa je vstopila v svet mode pri svojih štiridesetih, kar pomeni, da vse življenje lahko iščemo strast do določenega poklica, pomembno je le, da jo nekoč res najdemo.

Slovenski izobraževalni sistem je zelo prožen in omogoča nadaljevanje šolanja ter prehode med različnimi izobraževalnimi potmi.

(D236: 49-51)