Poletje v Svobodi!

vir: freepik.com


Pa smo dočakali prve poteze naše nove vlade, če odmislimo poziranje in brezplačne zdravstvene nasvete. (Res je imel potem NIJZ nekaj pripomb, ampak ne bodimo malenkostni.)

Družbeno-politično dogajanje v tem poletju bi lahko za tiste, ki jim je prevroče za branje, na kratko povzeli v naslednjih besedah: višji davki – nižje plače – zadovoljni sindikati – preobrazba nevladnikov v vladnike – medijski servis 1A .

Želeli ste, imejte


Slovenci smo po naravi pravzaprav res hlapčevske mentalitete ali pa vsaj – kot nas je nekoč veličastno označil naš narodni heroj Janez Stanovnik v nekem govoru, ki se ga še danes rado ob primerni priložnosti predvaja, »za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni«. Novodobni hlapci pač ne držijo motike in lopate. Imajo pa slovenski potni list in neko nostalgično prepričanje še iz časov zgodbic o kurirčkih, da pa oni že niso in ne bodo hlapci.

Vendar so. Razlika je le v tem, da so včasih hlapci poznali svoje gospodarje – dobre ali slabe, danes pa jih ne. Gospodarji namreč danes svojim hlapcem preko medijev in raznih drugih organizacij (da ne rečemo NVO-jev) lepo razložijo, da so sedaj pravzaprav svobodni, ko so se znebili tistih drugih, ki bi tudi radi bili vsaj občasno gospodarji (ker baje to tako gre v demokraciji).

Razlika je le v tem, da so včasih hlapci poznali svoje gospodarje – dobre ali slabe, danes pa jih ne. Gospodarji namreč danes svojim hlapcem preko medijev in raznih drugih organizacij (da ne rečemo NVO-jev) lepo razložijo, da so sedaj pravzaprav svobodni



Sodobni hlapci pa o svobodi vedo samo to, da sedaj je in da prej ni bila. Kakršenkoli drug okus svobode in odgovornosti jih plaši in raje se kot zlorabljena žena vrnejo k edinemu, kar poznajo.

Da ne bi samo na pamet, si poglejmo nekaj primerov. Iz letošnjega poletja.

Sindikati – podizvajalci gospodarja


V Sloveniji imamo nadvse zanimive sindikate. Saj veste, to so tisti, ki bi se naj borili za pravice delavcev in podobne lepo zveneče reči. Toda naši sindikati so malo posebni. Pravzaprav so podizvajalci gospodarja. Neke vrste oberhlapci. V razmerju delavec-delodajalec bi človek pri hlapčevskih sindikatih pričakoval, da le ti služijo gospodarstvenikom (oziroma državi, v kolikor so sindikati javnega sektorja) – se pravi delodajalcem. Toda pri nas so stvari še malo bolj zapletene. Sindikati hlapčujejo oziroma so podaljšana roka določene politične struje. Natančneje leve. Še bolj natančno posttranzicijskega ozadja.

Sindikati so bili lani, ko smo imeli desno-sredinsko vlado, močno proti davčni reformi, katere posledica so bile višje plače. Letos, ko imamo močno levo vlado, pa so, zanimivo, močno za davčno reformo, katere posledica bodo nižje plače.



To je recimo pred leti dodobra okusila leva Cerarjeva vlada, ki si je napačno interpretirala parlamentarno demokracijo v Sloveniji in delala malce preveč po svoje. Po hitrem postopku je bila aktivirana vojska sindikalnih pešakov iz šolstva, ki so bili na poziv pripravljeni iti rušit vlado.

Ti isti sindikati so bili lani, ko smo imeli desno-sredinsko vlado, močno proti davčni reformi, katere posledica so bile višje plače (predstavnica sindikatov ni vedela natančno povedati, zakaj točno so proti – verjetno se piar služba retorično dovršenih zlaganih odgovorov še ni zbudila). Letos, ko imamo močno levo vlado, pa so, zanimivo, močno za davčno reformo, katere posledica bodo nižje plače.

Kdo bi to razumel?

Mediji – druga podaljšana roka gospodarja


To zanimivo anomalijo vsekakor dobro razumejo slovenski mediji. Ki so seveda nadvse neodvisni in objektivni. Zato zelo dobro razumejo, da je treba slovenskega delavca, ki bo imel poslej manj, na to lepo in postopoma pripraviti. Najprej serija člankov o draginji. Mednarodni seveda. O katastrofalnih razmerah v svetu. Mi smo še nad gladino. Še dobro, da imamo to vlado, nas bo s temi ukrepi držala gor, da ne potonemo povsem. Pa našim bomo vzeli manj. Največ tistim, ki zaslužijo več kot vi.
V glavni informativni oddaji soočimo dva »strokovnjaka«, ki sta oba za višje davke. Kaj naj potem še vpraša ubogi novinar?

Naloga glavnih medijev v Sloveniji ni informiranje ljudi, pač pa ustvarjanje javnega mnenja. In v tem so, vsaj glede na rezultate zadnjih volitev, pravi mojstri.



O tem, da je bila pod prejšnjo vlado visoka gospodarska rast, nismo skoraj nič rekli. Ni bilo treba. Ko so se v prejšnji davčni reformi plače dvignile, smo pisali predvsem o tem, da so se dvignile nekaterim bolj kot drugim. To, da ti drugi plačujejo manj dohodnine, nismo napisali. Ne bi bilo objektivno in neodvisno. Plus, slabo bi vplivalo na stanje medijske svobode pri nas.

Aja, z več denarja, ki vam ga bomo pobrali, bomo financirali raziskovalce, ki bodo po trgovinah raziskovali, kje so najnižje cene. Kar bo zdaj za vas, ko boste imeli nižjo plačo, pomemben podatek. Ampak glej, je svoboda, ne bodimo malenkostni. Tudi če gre kdo na službene stroške še malo na dopust, ni problema, ne bomo niti raziskovali, vse gre v reprezentanco. Če si naš. Če nisi, te bo pokopala rezina pršuta. V prime terminu in do tvojega konca.

Nevladniki, ki postanejo vladniki


Naslednji zanimiv fenomen so naše nevladne organizacije. Baje jih imamo glede na druge evropske države izjemno veliko. Vsaj v nečem smo nadpovprečni. Mnoge med njimi so izjemno koristne in nepogrešljive. Mnoge so namenjene družabnemu življenju in hobijem državljanov. Mnoge pomagajo korigirati luknje v pomanjkljivi socialni politiki. Nekatere poskušajo vplivati tudi na stanje družbe in politično kulturo. Recimo Zavod Iskreni, kar slovenskim objektivnim medijem še lani ni bilo čisto nič všeč.

Same koristne organizacije torej. Nedavno smo videli, kako zelo pomembne so. Recimo gasilci. Gasilci kot člani so lahko levi, desni, rdeči, zeleni, metalci, narodnjaki … ni problema. Ker so nevladni. Zdaj pa si predstavljajmo, da bi gasilci, nevladna organizacija, pred volitvami imela po trgih stojnice, vodila kampanje na družbenih omrežjih, nastopala v medijih … in promovirala eno politično strujo. Za kontrast si predstavljajmo, da recimo desno. Ker jim je ta "kao" obljubila več financiranja. Po zmagi te politične struje bi ji pomagala voditi vlado in ta bi ji uredila sistemsko financiranje.

Bi bila taka organizacija še nevladna organizacija? Bi jo neodvisni in objektivni mediji predstavljali kot neodvisno in nevladno? V Sloveniji, seveda.

Povprečni Slovenec, ljubitelj povprečnosti


Povprečen Slovenec si želi … pač povprečnosti. K temu ga spodbuja tudi država. Mediji. Sindikati. Šolstvo. Tudi Cerkev. Nočemo uspešnih, iznajdljivih, sposobnih, samostojnih … Hočemo za silo zadovoljnega delavca malo nad minimalno plačo in čim bolj odvisnega od državnih prejemkov. Vodljivega, ne razmišljujočega. Rahlo jeznega, ker gre drugim bolje. Če bi se rad kateri od hlapcev malce zravnal, ga z oznakami fašist, kapitalist, grabežljivec, pametnjakovič … hitro potisnemo nazaj.

Gre za to, da povprečen Slovenec ni toliko odrasel, zrel, kritičen … da bi znal samostojno presoditi, kaj je zanj dobro in kaj ni. Kdo mu laže in kdo mu ne. Kdo ga ima za norca ali kdo mu želi dobro.



Pri vsej tej stvari pa ne gre za boj med desnico in levico, kot bi morda kdo zmotno mislil, da je namen tega zapisa. Ne gre za to, da neka vlada, leva ali desna, ne bi mogla uspešno voditi države. Nobena ni imuna na slasti oblasti in verjetno nobena popolnoma nesposobna.

Gre za to, da povprečen Slovenec ni toliko odrasel, zrel, kritičen … da bi znal samostojno presoditi, kaj je zanj dobro in kaj ni. Kdo mu laže in kdo mu ne. Kdo ga ima za norca ali kdo mu želi dobro, čeprav je pri tem dela tudi napake.

Zato si ga lahko levo in desno (pri nas pač zaradi zgodovinskih razmer v levo), dol in gor, naprej in nazaj podaja praktično kdorkoli, ki ima v rokah oblast in medije, če so zraven še NVO-ji in sindikati, je Slovenec tvoj za vedno. To, da smo še pred nekaj meseci živeli v diktaturi in je bilo prav vse narobe, danes pa živimo v Svobodi in je prav čisto vse, povprečnemu Slovencu ni niti čudno niti sumljivo.

In tako mineva poletje, prvo v Svobodi, nekateri naivneži pa še vedno čakamo, da narod preraste adolescenco in stopi na pot svobode.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike