Pogled poslanke: Predlog spominja na medijsko regulacijo, kot jo pozna Vučičeva Srbija

Ministrstvo za kulturo je na silvestrovo v državni zbor poslalo predlog novele Zakona o medijih, ki razburja javnost, tudi strokovno. Na številne nejasnosti je tako opozoril tudi profesor na FDV Marko Milosavljević, profesor Dejan Verčič pa je opozoril, da je Zakon o medijih zastarel, škodljiv in nepotreben. Na Facebooku se je oglasila tudi Mojca Šetinc Pašek, nepovezana poslanka in nekdanja novinarka.

»Z zanimanjem sem prebrala najnovejši predlog zakona o medijih, ki ga je vlada očitno v veliki naglici – kar na dopisni seji in na Silvestrovo – sprejela na svoji zadnji seji v prejšnjem letu,« je zapisala nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek in nadaljevala: »Tako pomemben zakon, ki naj bi po dvajsetih letih na sodoben način uredil slovensko medijsko krajino, predvsem pa rešil ali vsaj poskusil rešiti pred propadanjem za družbo eno od najpomembnejših gospodarskih panog, je bil sprejet, če gre verjeti informacijam iz parlamentarnih hodnikov, brez dokončne koalicijske uskladitve, tako da celo koalicijski partnerji niso bili povsem prepričani, katero različico zakona je vlada sploh sprejela.« Po njenih besedah že tak odnos do tako pomembnega zakona priča o manirah vladajočih do medijev, ki jih ne jemljejo kot odgovorne in avtonomne partnerje v družbenih procesih, temveč kot neko potencialno nevarnost, ki jo je treba z neštetimi zapovedmi in prepovedmi uskladiti z vladnimi namerami in njihovimi predvolilnimi ambicijami.

»V celoti se strinjam s pomisleki, ki jih zadnje dni o novem medijskem zakonu podajajo priznani medijski strokovnjaki in ustvarjalci, kot so dr. Marko Milosavljević, dr. Dejan Verčič in Miran Lesjak,« je poudarila in pripomnila, da je sama zaradi ambiciozno zastavljenih ciljev in obljub z začetka mandata Golobove vlade glede urejanja področja medijev, zlasti o pomoči tradicionalnim medijem, ki imajo zelo resne eksistenčne težave zaradi pojava in poplave novih oblik komuniciranja in lastniškega lomastenja, pričakovala mnogo več.

Predlog spominja na medijsko regulacijo, kot jo pozna Vučičeva Srbija

»Ob prebiranju predloga se ne morem znebiti vtisa, da nas vrača v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, v čase, ko je politika nadzirala vse v povezavi z mediji, ko je lahko tožilec po ukazu partije sredi tiska zaustavil izdajo Mladine,« je poslanka izpostavila, da je še toliko bolj zaskrbljujoče, da predlog še najbolj spominja na medijsko regulacijo, kot jo pozna Vučičeva Srbija. Da je ta predlog zakona povsem zastarel, saj ne odraža sodobnih praks medijskega komuniciranja, ki danes primarno poteka na spletu, pri čemer prednjačijo socialna omrežja, po besedah nekdanje novinarke dokazuje že to, da se teh sodobnih medijskih praks zakon v bistvu sploh ne dotika, razen v členu, v katerem opredeljuje definicijo vplivneža – pa še ta je že postala vroča tema razprav zlasti raznoraznih vplivnic iz vrst katere od političnih strank. »Strokovnjakom pa se vzdigujejo obrvi,« je dodala. 

Bo zakon preprečil znani primer slovenske medijske koncentracije?

Njen drugi pomislek se tiče reguliranja t. i. medijske koncentracije. »Ali bo ta zakon na primer preprečil znani primer slovenske medijske koncentracije, v katero bi že zdavnaj in po že zdaj veljavni zakonodaji moral poseči vsak resen regulator? Seveda ne,« je sama odgovorila na vprašanje in pojasnila, da zakoni, razen v izjemnih primerih, ne veljajo retroaktivno. »In ker ta primer medijske hobotnice, znane pod imenom Odlazkovi mediji, zvesto služi potrebam vladajočih tudi tako, da se tam koga od njih po potrebi zaposli,« je dodala še en razlog. Tako bo po njenih besedah ta »medijski imperij« še naprej ostal nedotaknjen, čeprav bi morala biti takšna medijska koncentracija že po veljavnih pravilih prepovedana.  

Poslanka je navedla, da določitev, da bo poslej o medijskem lastništvu v celoti odločal AKOS, predlagatelj pojasnjuje s tem, da skušajo slediti smernicam EU in aktu o svobodi medijev o tem, da morajo države presojo medijske pluralnosti prepustiti od vlade neodvisnim agencijam. »Toda dejansko se tem smernicam ne sledi. Namreč, ali je AKOS res od vladajoče politike neodvisen in avtonomen organ? Kdo pa je tisti, ki imenuje svet in direktorja AKOS, če ne vsakokratna vlada,« je zapisala in vprašala, mar ne bi predlagatelji, če bi res sledili smernicam EU, spremenili tudi sestavo sveta AKOS tako, da bi bilo imenovanje slednjega od vlade neodvisno? Šetinc Paškova se strinja z Milosavljevićem pri pomisleku glede predlaganega sistema državnih shem za financiranje medijev, ki ostajajo na ravni vsakoletnih razpisov. Prepričana je, da bi moralo financiranje države zajemati večletno obdobje in financirati tudi večletne medijske projekte. »S tem namreč medij ne bi bil več odvisen od vsakokratne vlade in zato v skušnjavi, da svoje poročanje in komentiranje prilagaja trenutni oblasti ali pa se ji zaradi golega preživetja celo v celoti podredi,« je opozorila.

Medijski inšpektor bo »lovil« novinarje in urednike iz medijev nasprotnega političnega tabora

»Najbolj neprijetno pa me je presenetila predlagana ureditev oziroma kaznovanje t. i. sovražnega govora v medijih,« je poudarila in pojasnila, da sama iz osebnih izkušenj zelo dobro ve, kaj pomeni biti deležen žaljenja, zmerjanja, groženj in sovražnega govora. »Tudi zaradi svoje dolgoletne sodne izkušnje – primer »odsluženih prostitutk« se je na sodišču vlekel kar šest let in preko vseh sodnih inštanc do končnega epiloga, kar je pač cena pravne države – se zavzemam za resen pregon sovražnega govora,« je bila jasna, a je ob tem opozorila, da je sovražni govor že opredeljen v kazenskem zakoniku kot kaznivo dejanje z do dveh let zapora. Opozorila je še, da je v predlaganem zakonu sovražni govor nenadoma postal »težji prekršek« v pristojnosti medijskega inšpektorja. »Ta bo kot nekakšen cenzor, kot nek redar kar sam ugotavljal, kaj je sovražni govor, in potem spornim medijem izrekal globe do 20 tisoč evrov,« je izpostavila. Po njenem mnenju to najbrž pomeni tudi to, da bo medijski inšpektor zdaj »lovil« novinarje in urednike iz medijev nasprotnega političnega tabora, ki bodo sovražno pisali na primer o gejih, migrantih, nevladnikih, pa tudi o politiki trenutne vlade. Ko pa se bodo na oblasti politične opcije morda zamenjale, pa bo po njenih besedah nek drug medijski inšpektor v skladu z duhom zakona, se pravi »leges artis« preganjal novinarje in urednike Mladine, Dnevnika, Večera, morda celo »Marcela«, ker bo v njihovih člankih in izjavah prepoznal sovražni govor do političnih nasprotnikov, recimo do »janšistov« in »domoljubov«.

Poslanka, ki je svojo politično kariero pričela v vrstah stranke Gibanje svoboda, je še vprašala, ali se zavedamo, kako zlahka bi se lahko določbe o nadzoru in pregonu sovražnega govora zlorabilo tudi za morebitne »politične čistke« neprimernih novinarjev, urednikov, medijev. »Zanimivo je, da ministrica za kulturo ni znala odgovoriti na provokativno vprašanje poslanca SDS, ali je parola »smrt janšizmu« sovražni govor ali ne,« je Šetinc Paškova sklenila svoje pisanje, da bo nek nov medijski inšpektor pod morebitno novo Janševo vlado gotovo imel na to vprašanje zelo jasen odgovor.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike