Pred interventnim zakonom strašijo stranke, ki so v štirih letih nabile rekordne davke

11. 5. 2026 ob 14:08
0 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

Poslanci bi lahko interventni zakon sprejeli že danes. V Levici so sicer napovedali pobudo za posvetovalni referendum, kar bi sprejem zakona za nekaj dni zamaknilo. Če bo zakon sprejet, so sindikati že napovedali tudi zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum. Predstavniki sindikatov lahko v državnem svetu predlagajo tudi veto – vendar pa je ob zadostni podpori gotovo, da bi bil zakon sprejet tudi v drugo. »Zanimivo je poslušati zavajanje in strašenje strank, ki so ljudem v štirih letih nabile rekordne davke, samostojne podjetnike obremenile do onemoglosti, državni proračun pa pripeljale do roba,« so se oglasili Demokrati in zatrdili, da zakon za razvoj Slovenije nikomur ne jemlje nič.

V DZ na izredni seji poteka druga obravnava predloga zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije – predlog zakona, ki so ga pripravili v trojčku NSi, SLS in Fokus ter v strankah Demokrati in Resni.ca, v nasprotnem taboru močno buri duhove. Medtem ko so v strankah desne sredine prepričani, da so ukrepi za razvoj Slovenije nujno potrebni – in to čim prej, v strankah leve sredine menijo, da ta ne prinaša razvojnega preboja ter da bodo od njega imeli koristi predvsem premožni.

Predlog interventnega zakona podpirajo tudi gospodarska združenja, v sindikatih pa so v primeru sprejema zakona napovedali zbiranje podpise za vložitev pobude za naknadni zakonodajni referendum.

Prvi očitek je, da je bil zakon sprejet brez sodelovanja javnosti in brez socialnega dialoga, čeprav ta t. i. omnibus zakonodaja posega v deset drugih zakonov – od tega osem sistemskih, vsi pa bi – po mnenju sindikatov in levih strank – morali biti na dnevnem redu ekonomsko-socialnega sveta (ESS). »Gre za zelo občutljiva področja, ki nekatere družbene podsisteme spreminjajo v temeljih, kar prinaša tveganja in bi zato morale biti rešitve zelo premišljene, široko družbeno soglasje pa bi bilo nujno za njihovo legitimnost. Zato je šel v državni zbor tudi sindikalni poziv za razpis posvetovalnega referenduma,« so zapisali. Opozarjajo tudi, da bo zakon proračunsko luknjo le še povečal – po nekaterih ocenah celo za milijardo evrov. Svoje nasprotovanje so izrazili tudi v Svetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

»Interventni zakon je prvi korak k razbremenjevanju, a za razvojni preboj Slovenije bodo potrebni nadaljnji ukrepi,« pa so prepričani na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Zakon po njihovi oceni pomeni prepoznaven premik od dodatnega davčnega in administrativnega obremenjevanja k postopni razbremenitvi gospodarstva in državljanov. Predlog prinaša ukrepe, ki izboljšujejo konkurenčnost podjetij in hkrati pomagajo ljudem pri blažitvi življenjskih stroškov. Ob tem poudarjajo, da gre šele za prvi korak – za razvojni preboj je nujna druga faza ukrepov, zlasti na področju davčnih razbremenitev in odprave administrativnih ovir. Zato so že predlagali prioritetne ukrepe, ki bi po njihovih navedbah obrnili trend slovenskega gospodarstva navzgor.

Na GZS pozdravljajo tudi uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke, to po njihovi oceni podjetjem omogoča ustrezno nagrajevanje najbolj usposobljenih strokovnjakov in zmanjšuje odhajanje kadrov v tujino. Pozitivne se jim zdijo tudi spremembe ureditve normirancev in uvedba mikro s.p. z namenom razbremenitve manjših podjetij in kmetov ter možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu, ki spodbuja tiste starejše, ki želijo in zmorejo delati dlje, ter pomaga pri pomanjkanju delovne sile. Ob tem sicer opozarjajo, da bo treba paziti, da ne bi prihajalo do nadomeščanja rednih zaposlitev s samozaposlitvijo ter na to, da se ne bi ustvarila previsoka razlika med dohodki mladih in starejših zaposlenih.

»Čeprav gre za poslanski zakon, je prav, da ga obravnava tudi Ekonomsko-socialni svet. Ne sme biti ‘tabu tem’, kot so jih navedli nekateri sindikalisti, o katerih dialog med socialnima partnerjema in vlado ne bi potekal. Glede razvojne kapice in načina določanja minimalne plače bomo lahko le z odprto in strokovno argumentirano razpravo našli rešitve, ki bodo dolgoročno v korist zaposlenih, podjetij in celotne Slovenije,« je dejal glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček in se odzval tudi na nekatere navedbe – poudaril je, da nikakor ne drži, da želijo ukiniti plačilo prevoza na delo, malice ipd.

Socialnega dialoga ni bilo zaradi sindikatov; postopek je bil prej kršen pri zakonih, ki jih je vložila Levica
Ker gre za poslanski zakon, poslanci niso zavezani pravilom ESS-ja. Kolegij ga je sicer uvrstil na predlog dnevnega reda, predlagatelj se je tudi odzval in na sejo prišel. Sindikatom pa ni bilo dovolj, da bi ga obravnavali v skladu z veljavnimi pravili – da se predlog obravnava in sprejme stališče ter posreduje v DZ. Želeli so, da se ga obravnava kot vladni zakon – torej, da se zanj ustanovi delovno telo oz. strokovni odbor in pogajalsko skupino. Poslanci se tako niso dolžni odzivati in se tudi še nikoli niso – še nikoli v zgodovini niso bili partner v pogajanjih na ESS.

Ker sindikati niso bili zadovoljni, so glasovali, da se predlog umakne z dnevnega reda. »Volja je tukaj bila, v skladu s pravili,« nam je pojasnil Gorenšček, ki je povedal, da so nato imeli še sejo kolegija s strokovnimi službami DZ. Preučili so, če bi se obveznosti predlagateljev – poslancev lahko okrepile – a so ugotovili, da ni pravne podlage.

Ob tem je še spomnil, da je bilo aprila v DZ vloženih še kar nekaj drugih poslanskih zakonov – največ jih je vložila Levica. Dva sta že zaključila svojo zakonodajno pot v DZ: zakon o socialnih prispevkih in sprememba zakona o dolgotrajni oskrbi. Oba sta šla popolnoma mimo ESS – zakon o socialnih prispevkih – za razliko od interventnega – niti ni dobil priložnosti. Če je bil kje kršen postopek, je bil prej pri teh zakonih Levice. Luka Mesec ponavlja, da je interventni zakon »obšel dialog« – če ga je res obšel, je to zgolj zaradi sindikatov, ker zaradi njihovega glasovanja proti ni dobil potrditve na dnevnem redu.

»Zakon nikomur ničesar ne jemlje, prinaša pa prve, najnujnejše ukrepe za normalizacijo razmer po štirih letih zgrešenih politik leve vlade Roberta Goloba in Levice,« je na seji dejal Janez Cigler Kralj (NSi) in ob tem poudaril, da zakon podpira večina kmetov in združenj, ki združujejo ljudi, ki delajo, ustvarjajo oz. imajo lastno obrt. Na drugi strani pa se je proti predlogu dvignila velika medijska in sindikalna fronta. Med drugim je izpostavil, da se bodo zaradi ukinitve enoodstotnega prispevka za dolgotrajno oskrbo pokojnine zvišale – in ne znižale, kot trdijo nasprotniki zakona.

Interventni zakon izboljšuje življenje
- upokojencev,
- čakajočih na zdravstvene storitve,
- mladih in mladih družin,
- samozaposlenih,
- samozaposlenih in kmetov z minimalnimi prihodki,
- zaposlenih z dodatno dejavnostjo,
- sobodajalcev,
- visoko izobraženih kadrov ...

To je… pic.twitter.com/YTRp7sjuGZ
— NSi (@NovaSlovenija) May 11, 2026

»Slovenija potrebuje obrat za 180 stopinj, v smer, ki bo odprta razvoju, ki bo odprta investicijam in ne da se iz meseca v mesec, kot smo spremljali v prejšnjem obdobju prejšnje vlade, stiska za vrat tiste, ki polnijo državno blagajno,« je dejal Andrej Poglajen iz stranke SDS. V slednji so sicer napovedali, da bodo pri drugem branju potrebni nekateri popravki predloga zakona.

Zanimivo je poslušati zavajanje in strašenje strank, ki so ljudem v štirih letih nabile rekordne davke, samostojne podjetnike obremenile do onemoglosti, državni proračun pa pripeljale do roba.

Zakon za razvoj nikomur ne jemlje nič. Nikomur. Tega vam v Levici in Svobodi ne bodo…
— Demokrati. (@DemokratiSLO) May 11, 2026

»Zanimivo je poslušati zavajanje in strašenje strank, ki so ljudem v štirih letih nabile rekordne davke, samostojne podjetnike obremenile do onemoglosti, državni proračun pa pripeljale do roba. Zakon za razvoj nikomur ne jemlje nič. Nikomur,« so poudarili Demokrati in dodali, da tega v Levici in Svobodi ne bodo povedali, ker zakon ne deluje po njihovem načinu - vzemi ljudem. »Ta zakon je prvi korak, ki popravlja vsaj del težav, ki so jih ustvarili v zadnjih štirih letih na področju stanovanjske politike, zdravstva, mladih, upokojencev, gospodarstva, razvoja, itn.,« so poudarili.

🇪🇺 Ob robu današnje obravnave interventne razvojne zakonodaje v Državnem zboru RS, ki so jo pripravile stranke tretjega političnega stebra @NovaSlovenija, @strankaSLS, #FOKUS @LotricMarko ter @DemokratiSLO in @resni_ca, poslanka Poslanske skupine NSi, SLS in FOKUS mag. Marjeta… pic.twitter.com/xVcCPMOqy3
— FOKUS Marka Lotriča (@Fokus_stranka) May 11, 2026

Poslanka Marjeta Šmid (Fokus) je ob robu razprave o interventnem zakonu opozorila, da Slovenija evropskih sredstev še vedno ne izkorišča dovolj učinkovito. Kohezijska politika mora ostati razvojna politika. »Evropska sredstva morajo biti usmerjena v gospodarstvo, regije, infrastrukturo in konkretne projekte za ljudi. V Fokusu opozarjamo, da za uspešno črpanje potrebujemo manj birokracije, hitrejše postopke in pravočasno pripravo razvojnih projektov,« je dejala in in opozorila, da prihodnje obdobje evropskega financiranja oziroma nova finančna perspektiva EU 2028–2034 prinaša nova razvojna sredstva in s tem pomembno priložnost za Slovenijo – zato si novih zamujenih priložnosti ne smemo več privoščiti. Evropska sredstva so po njeni oceni pomemben vzvod za razvoj Slovenije.