Podatki Ajpesa po oceni GZS kažejo poenostavljeno sliko

Ajpes je minuli četrtek objavil letna poročila malih slovenskih družb in podjetnikov za lansko poslovno leto. Po njihovih navedbah so podjetja v Sloveniji lani ustvarila 7,34 milijarde evrov neto čistega dobička. Objavili so, da je bilo samostojnih podjetnikov skoraj tisoč več kot leto prej, njihov dohodek pa je bil večji za 15 odstotkov. Na GZS so opozorili, da gre za agregaten nabor določenih podatkov iz letnih poročil, ki so nerevidirani in nekonsolidirani. Kritični so bili tudi do tega, da objava ne omogoča poglobljene presoje, katere gospodarske dejavnosti so poslovale bolje in slabše, poleg tega niso razkriti ključni kazalniki, ki so relevantni za kvalitativno oceno poslovanja družb.

Podjetja v Sloveniji so lani ustvarila 7,34 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je nominalno za 13 odstotkov in realno za 10 odstotkov več kot predlani. Neto čisti dobiček so izkazala vsa področja dejavnosti, je minuli četrtek objavil Ajpes in leto 2025 ocenil kot dobro leto. Lani je letna poročila predložilo skupaj 162.286 gospodarskih družb, zadrug, samostojnih podjetnikov, pravnih oseb javnega in zasebnega prava ter društev – kar pomeni 97,4 odstotka zavezancev.

Po besedah Mirana Vičiča (Ajpes) je na povečanje neto čistega dobička lani najbolj vplivale družbe s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, s področja oskrbe z električno energijo, plinom, paro in hladnim zrakom ter s področja predelovalnih dejavnosti. Zrasla je tudi neto dodana vrednost na zaposlenega, in sicer za dva odstotka. 

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je opozoril, da gre za agregaten nabor določenih podatkov iz letnih poročil, ki so nerevidirani in nekonsolidirani. Sploh poudarek na nekonsolidiranih finančnih izkazih je po njegovih besedah pomemben, saj pomeni, da se pri lastniški prepletenosti družb določeni poslovni kazalniki, kot je dobiček, dejansko beležijo dvakrat, prek matične in odvisne družbe. Prva objava Ajpesa o poslovanju družb v letu 2025 tudi ne omogoča poglobljene presoje, katere gospodarske dejavnosti so poslovale bolje in slabše.

Ni namreč razkrita struktura dodane vrednosti ali dobička po posameznih dejavnostih, prav tako niso razkriti ključni kazalniki, ki so relevantni za kvalitativno oceno poslovanja družb kot so EBITDA, stroški dela in investicije. »Po prvi oceni so se neto dobički v letu 2025 povečali za 12 odstotkov, vendar je takšna rast lahko tudi posledica manjše neto izgube dela podjetij in ne nujno zgolj višjih dobičkov uspešnejših družb. Dokler Ajpes ne objavi dodatnih razčlenjenih podatkov, ni mogoče oceniti dejanskih vzrokov za spremembo neto dobička,« je opozoril.

Ključni kazalnik je dodana vrednost, ki se je lani realno povečala le za 0,4 odstotka

Ivanc je izpostavil, da stanja gospodarstva ni mogoče presojati zgolj na podlagi neto dobička, ki je računovodska kategorija in se pogosto napačno enači z izplačili lastnikom ali spremembo denarja na poslovnem računu. Ključen kazalnik, ki omogoča presojo poslovanja agregate gospodarskih, je dodana vrednost, ki se je v letu 2025 pri družbah realno povečala le za 0,4 odstotka, nominalno za 4 odstotke, kar potrjuje zelo šibko gospodarsko rast na osnovi nacionalnih računov (1,1 odstotek v 2025). »Ko bo Ajpes razkril podatke o poslovanju družb po dejavnostih in bo možen dostop tudi do individualnih podatkov o poslovanju družb, bo Analitika GZS analizirala dosežke pri poslovanju gospodarstva v letu 2025,« je napovedal. 

Padajoči dobički v letih 2022 do 2024

Že pred volitvami se je v javnosti govorilo o 'rekordnih dobičkih', dejansko pa so bili v obdobju 2022–2024 dobički pretežno ustvarjeni v treh dejavnostih – v farmaciji, finančnem sektoru in energetiki. V ostalem delu gospodarstva, ki ustvari 91 odstotkov celotne dodane vrednosti gospodarstva, pa so se v tem obdobju realno znižali za 16 odstotkov. »Z dobički se poskuša tudi v javnosti pod vprašaj postaviti opozorila gospodarskih organizacij o padajočih trendih gospodarstva tako za zadnja tri leta kot za lansko leto,« so opozorili na GZS in pojasnili, da podatki za lani, ki jih je objavil Ajpes, v ničemer ne zanikajo analize in opozoril GZS o upadanju gospodarske rasti v zadnjih treh letih, ki so osnovane na podatkih mednarodnih in domačih institucij.

Objava Ajpesa tudi ne spreminja ocene zbornice glede ogroženosti približno 66.000 delovnih mest in 16.000 podjetij zaradi letošnjega visokega dviga minimalne plače. Ta ukrep bo namreč v celoti vplival na poslovne rezultate šele v letu 2026. Podjetja se na poslabšane konkurenčne pogoje ne odzivajo nujno z odpuščanji, temveč z zmanjševanjem investicij, opuščanjem širitve proizvodnje in zmanjšanim izplačilom dobička lastnikom. To ima dolgoročno negativne posledice za konkurenčnost gospodarstva in blaginjo zaposlenih.