'Stresni test' nove vlade: vložen predlog zakona, ki vrača nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja

Potem, ko je Janez Janša v ponedeljek ob robu izredne seje Državnega seja, na kateri obravnavajo predlog interventnega zakona sredinskega stebra za pomoč gospodarstvu, upokojencem in znižanje davkov, napovedal, da je koalicijska pogodba v 95 odstotkih usklajena s partnerji in da bodo pogovore zaključili do konca tedna, je bil v proceduro danes vložen tudi predlog zakona o pokopu in spominu na žrtve prikritih grobišč. Nastajajoča desna sredinska koalicija s tem napoveduje popravo krivic iz leta 2022, ko je vlada Roberta Goloba takoj po prevzemu oblasti nastopila izrazito ideološko in ukinila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki ga je Janševa vlada razglasila 17. maja.

Levi trojček je to argumentiral z besedami, da ni bilo javne in strokovne razprave. Pomladne stranke od takrat vsako leto na Trgu republike prirejajo spominsko slovesnost z naslovom 'Ker smo ljudje', s tihim spoštovanjem njihove bolečine, s spominom njihove smrtne stiske, z mislijo na njihovo zamolčanost in prikritost, z lučjo sveče, s katero jim želijo večno luč. Slovesnost bo prav to soboto, ob 21.00. NSi s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem, SDS in Demokrati pa zdaj želi popravo krivic tudi uzakoniti.

V oceni stanja in razlogih za sprejem predloga zakona so predlagatelji zapisali, da je bilo obdobje druge svetovne vojne in leta po koncu druge svetovne vojne težko in polno preizkušenj za celotno Evropo. »Vsak narod se je na svoj način moral soočiti s krvavo in neizprosno zapuščino vojne. Kratko obdobje zmagoslavja nad nacizmom in fašizmom so kmalu preglasile nove napetosti med vzhodom in zahodom, ki so se končale v desetletjih trajajoči hladni vojni. Nastanek Evropske skupnosti za premog in jeklo je postavil temelje trajnega miru na stari celini. Šele padec komunističnih režimov v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, nastanek Evropske unije in njena širitev na države nekdanjega vzhodnega bloka, so dokončno združile evropsko družino narodov,« piše v predlogu zakona, danes naslovljenem na predsednika Državnega zbora Zorana Stevanovića in vloženem v parlamentarno proceduro.

Slovenci in dva pogleda

Spominjajo, da je evropski parlament aprila 2009 razglasil Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga obeležujemo v spomin na podpis pakta Molotov-Ribbentrop med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo 23. avgusta 1939, ki je zaznamoval začetek temačnega poglavja evropske zgodovine.

Ob razglasitvi so v resoluciji zapisali, da je ohranjanje zgodovinskega spomina in resnice edina pot do pomiritve in sprave med narodi.

Predlagatelji nato citirajo zbornik Slovenska sprava, v katerem člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti ugotavljajo, »da imamo Slovenci o drugi svetovni vojni na slovenskih tleh in dogodkih neposredno po njej dva pogleda, ki so ju zakoličili zmagovalci in poraženci v odporu proti okupatorjem in bratomorni tragediji slovenskega naroda obenem. Zaradi dveh pogledov, v katerih ima vsaka stran svoje kraje spomina, imamo kot narod razklan zgodovinski spomin na eno ključnih obdobij slovenske preteklosti z vsemi negativnimi posledicami za sedanjost in prihodnost.«

Razlog gre po njihovem mnenju iskati predvsem v tem, da je bila druga svetovna vojna v Sloveniji zelo kompleksno dogajanje z značilnostmi, ki jih pri drugih narodih v takšni obliki in v takšnem obsegu ni srečati. V njej so se na naših tleh prepletali »okupacija, osvobodilni boj, revolucija, protirevolucija, kolaboracija in državljanska vojna«.

Plačali visok krvni davek

Predlagatelji zakona opozarjajo, da smo Slovenci v času druge svetovne vojne plačali visok krvni davek. V vojni in v povojnih izvensodnih pobojih je namreč življenje izgubilo 99.911 oseb. Število brez sojenja umorjenih vrnjenih slovenskih beguncev presega število 14.000, na slovenskih tleh pa je bilo pobitih še ne natančno ugotovljeno število hrvaških, srbskih in drugih beguncev, vojakov in civilistov, Italijanov in pripadnikov nemške manjšine v Sloveniji.

Izvensodnim povojnim pobojem so kasneje v času komunističnega režima sledili še montirani politični procesi, med katerimi omenjajo Nagodetov proces, »dachauske procese«, procese proti kulakom, trgovcem, duhovnikom in drugim skupinam prebivalstva. Izrečene so bile nekatere smrtne obsodbe in številne obsodbe na dolgoletne zaporne kazni. Na osnovi navedenih procesov so se vršile tudi zaplembe premoženja, odvzemi državljanskih pravic in javna stigmatizacija. Citirajo tudi temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki v svoji preambuli ugotavlja, da nekdanja SFRJ ni delovala kot pravno urejena država in so se v njej hudo kršile človekove pravice, nacionalne pravice in pravice republik in avtonomnih pokrajin. 

Zaključujejo, da četudi Slovenci na dogajanje med drugo svetovno vojno in na obdobje po njenem koncu ne gledamo povsem enako, je nadvse pomembno, da smo enotni glede vrednot, ki so skupne in vseobče. »Mednje sodijo nedotakljivost človekovega življenja, pravica do groba in pieteten spomin na pokojne.«

Četudi Slovenci na dogajanje med drugo svetovno vojno in na obdobje po njenem koncu ne gledamo povsem enako, je nadvse pomembno, da smo enotni glede vrednot, ki so skupne in vseobče. Mednje sodijo nedotakljivost človekovega življenja, pravica do groba in pieteten spomin na pokojne.

Nacionalni dan spomina in grob na Žalah

Predlagatelji so kritični do Ministrstva za obrambo pod vlado Roberta Goloba, ko je Borut Sajovic 31. marca 2025 začel prenos posmrtnih ostankov več kot 3.000 žrtev medvojnega in povojnega nasilja v kostnico v Škofji Loki, čemur  je komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki jo vodi dr. Jože Dežman, ogorčeno nasprotovala.

Opozorila je, da so svojci žrtev in predstavniki Katoliške Cerkve že 29. novembra 2024 na srečanju s predsednico republike dr. Natašo Pirc Musar ob prisotnosti obrambnega ministra enotno nasprotovali začasni premestitvi, dokler ne bo določena stalna lokacija pokopa. Po njihovem mnenju bi moral biti pokop urejen v Ljubljani kot glavnem mestu države. Svojci žrtev in civilna družba si namreč želijo, da bi bilo pokopno mesto v Ljubljani, glavnem mestu vseh Slovencev, ne le prebivalcev Ljubljane. »Pokop teh žrtev na Žalah bi pomenil simbolno, moralno in etično dejanje, ki potrjuje naše zavedanje in spoštovanje do vseh, ki so bili po vojni umorjeni,« pišejo predlagatelji zakona.

Spominjajo, da je tudi Evropski parlament 8. julija 2025 sprejel Resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki obsoja zločine jugoslovanskega komunističnega režima. Na ozemlju Slovenije pa je bilo evidentiranih že več kot 750 prikritih grobišč, kjer je bilo brez sodbe pomorjenih več deset tisoč oseb različnih narodov.

Raziskano, delno ali v celoti ekshumirano je bilo 224 grobišč. Podpisani poslanci zato v predlogu zakona pozivajo tudi k nadaljnjim raziskavam, urejanju pokopov ter postavitvi spominskih obeležij. Zakon predvideva razglasitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, s katerim »želimo vsem svojcem umrlih, preganjanih in trpečih ter vsem, ki so bili žrtve komunističnega režima, omogočiti dostojno in pietetno obeleževanje spomina na krute dogodke naše polpretekle zgodovine«.

Z zagotavljanjem najvišjih standardov pietete in spoštljivosti pa se v zakonu določa tudi poseben prenos posmrtnih ostankov vseh žrtev povojnih pobojev na pokopališče Žale v Mestni občini Ljubljana.

Uvedba mrliških listov za žrtve revolucije

Zakon sicer dodatno ureja tudi več ključnih področij, ki so povezana z identifikacijo žrtev, ravnanjem z biološkimi vzorci ter upravnimi postopki.

Tako se denimo določa natančen postopek zbiranja bioloških vzorcev ter opredeljuje, kateri pristojni organ je odgovoren za njihovo odvzemanje in upravljanje. Posebej je urejeno tudi ravnanje z vzorci, ki jih predajo svojci, kadar izrazijo željo po identifikaciji posmrtnih ostankov. Ureja tudi sistem sodelovanja s tujimi strokovnimi institucijami, ki lahko izvajajo analize ali prejmejo vzorce, kadar je to potrebno za identifikacijo, kar je že bilo narejeno v Srebrenici.

Zakon vzpostavlja tudi nadzorni mehanizem, kjer je za spremljanje izvajanja določb pristojna vladna služba, ter zagotavlja finančna sredstva za izvajanje raziskav, ekshumacij in identifikacijskih postopkov.

Na upravni ravni pa zakon uvaja tudi izdajo mrliških listov za žrtve vojne in revolucije po uradni dolžnosti, pri čemer se kot podlaga uporablja seznam »Žrtve II. svetovne vojne« Inštituta za novejšo zgodovino. V mrliški list se kot vzrok smrti praviloma vpiše uboj, kot leto smrti pa leto 1945, razen če obstajajo verodostojni podatki, ki kažejo drugače. Predlog zakona ne predvideva porabe proračunskih sredstev v obdobju, za katerega je bil državni proračun že sprejet.