Podpora proizvodnji streliva za vojno v Ukrajini v višini 500 milijonov evrov. Bo to dovolj?

Evropske institucije so se dogovorile o načinu ustanovitve sklada za spodbujanje proizvodnje streliva in raket v bloku, vendar so pogajanja o nekaterih regulativnih opustitvah preložile na poznejšo fazo.

"To je še en dokaz neomajne zavezanosti EU podpori Ukrajini," je dejala španska obrambna ministrica Margarita Robles, ki trenutno predseduje Svetu EU.

V skupnem sporočilu o vrzelih pri naložbah v obrambo iz leta 2022 je bilo poudarjeno, da so zaradi stalnega premajhnega vlaganja v obrambo v EU nastale vrzeli v zmogljivostih in industriji. Ruska vojna proti Ukrajini je evropski trg obrambe in opreme izpostavila še večjim izzivom, saj so EU in njene države članice okrepile svoja prizadevanja za izpolnitev nujnih obrambnih potreb Ukrajine.

Svet se je 20. marca 2023 dogovoril o tristeznem pristopu, s katerim naj bi v naslednjih dvanajstih mesecih s skupnimi močmi zagotovili milijon kosov artilerijskega streliva za Ukrajino. Dogovoril se je o nujni dobavi streliva zemlja-zemlja in artilerijskega streliva Ukrajini ter, če bo to potrebno, raket iz obstoječih zalog ali spremembi prednostnih nalog obstoječih naročil.

Poleg tega je države članice pozval, naj skupaj nabavijo strelivo in po potrebi rakete od evropske obrambne industrije in Norveške; to naj bi se zgodilo v okviru obstoječega projekta, ki ga usklajuje Evropska obrambna agencija, ali prek dopolnilnih projektov nabave, ki jih vodijo države članice, da bi tako dopolnile svoje zaloge in hkrati še naprej podpirale Ukrajino.

Svet je, kot tretji del ukrepov, Komisijo tudi pozval, naj predstavi konkretne predloge za nujno podporo povečanju proizvodnih zmogljivosti evropske obrambne industrije, zavarovanje dobavnih verig, olajšanje učinkovitih postopkov javnih naročil, odpravo pomanjkanja proizvodnih zmogljivosti in spodbujanje naložb, po potrebi tudi z uporabo proračuna Unije.

Zagotavljanje dovoljšnjih količin streliva

Prvotni načrt, ki ga je Evropska komisija predlagala maja pod imenom Zakon v podporo proizvodnji streliva (Act in Support for Ammunition Production – ASAP), je bil ravno prej omenjeni tretji in zadnji del načrta EU za nujno pomoč državam članicam pri dopolnitvi njihovih zalog in nadaljnji oskrbi Ukrajine.

"Z rekordno hitrim dogovorom o programu ASAP bo EU okrepila in pospešila lastno proizvodnjo streliva in raket. To je še en dokaz neomajne zavezanosti EU podpori Ukrajini, krepitvi obrambne tehnološke in industrijske baze EU ter dolgoročnemu zagotavljanju varnosti in obrambe državljanov EU," je dejala španska obrambna ministrica Margarita Robles.

Z načrtom želi blok Kijevu v manj kot 12 mesecih zagotoviti milijon nabojev artilerijskih izstrelkov, da bi zadostil svojim potrebam za odvrnitev ruske invazije. Države članice EU in Evropski parlament so se dogovorili o proračunu v višini 500 milijonov evrov, kot je sprva predlagala Evropska komisija, in črtali več drugih elementov za povečanje proizvodnje streliva zemlja-zemlja in artilerijskega streliva ter raket.

Odbor Evropskega parlamenta za industrijo (ITRE) naj bi v ponedeljek pred glasovanjem na plenarnem zasedanju prihodnji teden v četrtek, 13. julija, dal zeleno luč sporazumu, doseženemu med institucionalnimi trialogi v začetku tega tedna.

Regulativa v proizvodnji ostaja

Države članice so že prej sklenile, da več regulativnih opustitev, ki jih je predlagala Evropska komisija za spodbujanje proizvodnje, ni potrebnih. Zato so črtale člene sporazuma, ki določajo proizvodne zmogljivosti panog, prednostno razvrščena naročila in opustitev zahtev za izvozna dovoljenja za prenose znotraj EU.

Pogajalci EU so se v skupni izjavi dogovorili, da bodo predloge iz črtanih členov preučili pozneje v novem zakonodajnem besedilu. Evropski komisiji niso določili roka za predložitev takšnega predloga. Izvršilna oblast EU je nameravala v tem mandatu predlagati svoj dolgoročni podporni instrument Evropski obrambni naložbeni program (EDIP), vendar je pomanjkanje proračunskih sredstev tak korak otežilo, pravijo uradniki EU.

Pogajalci so črtali tudi pravico do odstopanja od direktive o delovnem času, ki bi delavcem v tovarnah omogočila več izmen.

Ni uporabe kohezijskih sredstev

Na finančnem področju so odpravili tudi možnost, da bi države članice za povečanje proizvodnje streliva uporabile kohezijska sredstva. Ta uporaba sredstev bi bila dovoljena prostovoljno za vsako državo članico.

Evropska komisija je menila, da bi obrambne tovarne s povečanjem proizvodnje sodelovale pri ustvarjanju delovnih mest in spodbujanju oddaljenih območij. To bi pomenilo tudi dodatna sredstva v omejenem denarnem skladu, saj obstaja nevarnost, da se proračun EU izčrpa.

Program bo lahko financiral do 35 % proizvodnih zmogljivosti (na primer stroje), podpiral pa bo tudi dobavno verigo, saj bo lahko financiral do 40 % komponent in surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji streliva ali raket, je pojasnil bruseljski medij EURACTIV. Poleg tega bo olajšano skupno javno naročanje, če bosta vsaj dve državi članici sklenili sporazum.

Dovoljeno nakupovanje v tretjih državah

V okviru te sheme lahko v programu sodelujejo tudi podjetja, ki nimajo sedeža v EU in so upravičena do sredstev. Do sodelovanja bi lahko bili upravičeni subjekti, ki jih nadzira nepovezana tretja država ali subjekt iz nepovezane tretje države, če bi šli skozi preverjanje neposrednih tujih naložb.

Vendar so se pogajalci strinjali, da sklad ASAP ne more pomagati pri podpori povečanja proizvodnje streliva in raket, če bi lahko zanje veljale omejitve uporabe s strani tretjih držav. Omejitve pri izvozu in uvozu pa bi bile dovoljene, vendar s pridržkom, da si sodelujoče industrije "po najboljših močeh prizadevajo zagotoviti, da bodo ukrepi, ki se financirajo iz instrumenta, omogočili dobavo izdelkov Ukrajini", s čimer se poudarja nujnost razmer.