Pet dobrih stvari, ki jih je v letu dni naredila desnosredinska vlada

Danes mineva leto dni od prisege 3. Janševe vlade, ki je iz dveh desnosredinskih in dveh levosredinskih strank nastala po nenadnem odstopu predsednika predhodne leve vlade, Marjana Šarca, 27. januarja lani.

Večino prvega leta skrajšanega mandata se je bila nova oblast primorana soočiti z svetovno pandemijo nalezljive bolezni, kar ji je, po besedah njenega predsednika Janeza Janše, pobralo 80 odstotkov časa. 

Kako uspešno se je torej spopadla s koronavirusno krizo, njenimi družbenimi posledicami ter tudi z drugimi zadevami iz svoje pristojnosti, bomo ocenili v dveh člankih. V današnjem bomo analizirali pet izstopajoče dobrih stvari, uspehov te vlade v letu dni na oblasti, naslednjič pa pet neuspehov, torej zadev, kjer ji je spodletelo. 

 1. Zagotovitev zaščitne opreme ter uspešna zajezitev 1. vala epidemije COVID-19

Čeprav je vratolomni nakup nujne zaščitene opreme za potrebe zdravstvenih institucij, socialnih zavodov in drugih deležnikov v spomladanskem valu epidemije poln kontroverznosti in tudi napak v postopkih, je generalno gledano dejstvo, da je vlada prazna skladišča in vsesplošno pomanjkanje materiala zadostila v relativno kratkem času, uspeh. Še posebej v kontekstu brutalnega spopada za zaščitno opremo na svetovnem trgu, kjer so večje, dominantnejše države izpodrivale šibke, prihajalo pa je tudi do zasegov, celo kraj pošiljk zaščitne opreme.

V Sloveniji tako nismo gledali prizorov, v katerih se zdravstveni delavci z okuženimi ukvarjajo v povsem neprimerni opremi, ki ne ščiti pred okužbo. Prav tako ni bilo strahu, da bi v primeru večjega števila hospitaliziranih na intenzivni negi zdravniki morali izbirati, koga priklopiti na respirator. Ob vseh kritikah na račun vladne nabave opreme se dejstvo, da te ni nikoli resnično zmanjkalo, jemlje preveč samoumevno.

Tudi poročilo revizije računskega sodišča nakupa opreme, ki sicer še ni dokončno sprejeto, opozarja, da še v času Šarčeve vlade ni bil vzpostavljen učinkovit sistem ocenjevanja potreb po nujno potrebni opremi, da je sedanji vladi zapustila prazna skladišča, da ni pripravila podlag za nakupe, prav tako ni začela spremljati zalog zaščitne opreme, kljub temu, da so v Italiji že nekaj tednov govorili o prvih primerih.

Da je Janševa vlada v petek, 13. marca zvečer na področju nabave zaščitne opreme začela praktično z ničle, saj se Šarčeva koalicija v odstopu niti slučajno ni zavedala potencialnih razsežnosti epidemije, ki je bila na vratih, je danes objektivno dejstvo. Kljub nekaterim manj racionalnim nakupom je dejstvo, da so do 10. aprila, ko sta na letališču Jožeta Pučnika pristali 20 tonska pošiljka Joca Pečečnika in 7 tonska dostava opreme iz kitajskega skladišča, ki so ga vzpostavili sami, zagotovili dovolj opreme za sprotno rabo ter rezerve, ki so omogočale nadaljnjo selekcijo nakupov, nedvomno uspeh.

Kot je tudi uspeh postopanje v 1. valu epidemije, ko je Janševa vlada s pravočasno in hitro reakcijo zajezila širjenje koronavirusa in se izognila scenarijem s hudimi zdravstvenimi posledicami, kakršnim smo bili priča v sosednji Italiji, Španiji in še kje.

Prvi val je v Sloveniji trajal 12 tednov. Na njegovem vrhuncu, 26. marca, slaba 2 tedna po prisegi Janševe vlade, je bilo potrjenih 61 novih okužb. Do 14. maja zvečer, ko je vlada kot prva v Evropi epidemijo preklicala, je bilo uradno okuženih 1465 ljudi, s COVID-19 jih je umrlo 103.

2. Uspešno blaženje gospodarskih posledic koronavirusne krize

Na področju preprečitve zloma gospodarstva ter hude socialne krize je vlada od konca marca 2020 do konca februarja 2021 sprejela kar 8 protikorona paketov s pomočjo vsem strukturam gospodarstva in prebivalstva v skupni višini 7 milijard evrov. Pri tem je potrebno izpostaviti tudi uspešna pogajanja za pridobitev evropskih sredstev v svežnju za obnovo oz. okrevanje Evrope po pandemiji.

Učinek tovrstne investicije, ki gre v dobršni meri tudi na račun zadolževanja, se da izmeriti primerljivo z drugimi državami EU ter v realnem stanju gospodarskih kazalcev, ki so praktično vsi boljši od napovedi pristojnih institucij.

Bruto družbeni produkt se je v lanskem letu skrčil za 5,5 %, oziroma dober odstotek manj od napovedi. Povprečni padec BDP na evroobmočju je bil bistveno višji, 6,8 %, v celotni EU pa 6,4 %.

Slovenija je ta čas, s 5,1 % anketno brezposelnostjo, med državami z najnižjim deležem brezposelnosti v EU. Povprečje na ravni evroobmočja znaša 8,1 %, v celotni EU pa 7,3 %.

Kljub težki gospodarski situaciji zaradi znanih okoliščin smo imeli v 2020 najmanj stečajev podjetij v zadnjih sedmih letih. Povprečna bruto plača je v 2020 znašala 1856 €, kar je dobrih 100 evrov več kot leto pred tem.

Javni dolg je sicer narastel na 78,5 % BDP, a se Slovenija zadolžuje po rekordno nizkih, celo negativnih obrestnim merah, kar je posledica visokih bonitetnih ocen Slovenije (Moody's AA3, Standard&Poor's AA- s stabilnimi obeti). Zadnjo, januarsko zadolžitev je Slovenija z izdajo 10-letne obveznice opravila z negativnim donosom do dospetja v višini -0,096 odstotka in kuponsko obrestno mero nič odstotkov v višini 1,75 milijarde evrov, kar pomeni, da ne bomo plačali obresti, temveč celo vrnili 17 milijonov evrov manj od višine zadolžitve.

3. Podpora občinam ter druge poteze v smeri decentralizacije in debirokratizacije

Že v prvem letu na oblasti je desnosredinska vlada naredila nekaj pomembnih korakov v smer decentralizacije pretirano centralizirane države. "Slovenija ni samo Ljubljana," je na nedavni novinarski konferenci dejal predsednik vlade Janša ter napovedal nove postopke v smeri spodbujanja razvoja v manj razvitih regijah. Prav tako je na mizi predlog za ustanovitev pokrajin, o katerem poteka javna razprava.

Že kmalu po nastopu mandata je država občinam dvignila povprečnino v skupni vrednosti 80 milijonov evrov, s predhodnih 589,11 evra na prebivalca na 623,96 evra. Novi dvigi so predvideni za leti 2021 in 2022. Decembra je država z ramen občin prevzela tudi več bremen in občinam omogočila še nekatere dodatne vire financiranja.

Z roko v roki z decentralizacijo gre tudi debirokratizacija države. Vodja strateškega sveta Ivan Simič je že septembra lani predstavil nekajmesečno delo tega telesa, sredi februarja je bil predstavljen prvi zakonski sveženj, ki odpravlja birokratske ovire iz kar 22 zakonov. Po besedah predsednika vlade bo temu, ki bo predvidoma objavljen do poletja, sledil še vsaj eden jeseni.

Po letih naraščanja števila predpisov v Sloveniji je to prva vlada, ki je pokazala resno ambicijo ta trend obrniti v nasprotno smer in tako poenostaviti poslovanje podjetij, javne uprave ter s tem olajšati življenje državljanom.

4. Veliki premiki na področju skrbi za starejše

Področje dolgotrajne oskrbe ter investicij v domove za ostarele je bil v zadnjem desetletju pretežno levih vlad najbolj zapostavljen segment družbenega življenja. Ta vlada je naredila velik prioritetni preobrat, zastavonoša katerega je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janez Cigler Kralj.

Že v začetku epidemije je vlada za krepitev kadrovsko podhranjene nege starejših namenila 29 milijonov evrov za pridobitev novih zaposlitev negovalnega osebja. Kot je minister povedal nedavno, namerava ministrstvo preko koncesij do konca 2022 zagotoviti novih 1.280 mest v javni mreži institucionalnega varstva starejših, po zaključku tega razpisa pa še dodatnih 1.000 mest.

V prihajajočih dveh letih je v proračunu za gradnjo novih in vlaganja v obstoječe domove starejših zagotovljenih 30 milijonov evrov, kar je več kot v preteklih 12 letih skupaj. 21 milijonov evrov od teg bo namenjenih za gradnjo 30 manjših enot za oskrbo starejših, za začasne nastanitve, dnevne centre. To naj bi v kratkem prineslo dodatnih 1.000 postelj.

Pomemben korak naprej na tem področju je zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga čakamo že 15 let. Prve načrte glede te zakonodaje je vlada predstavila že lansko poletje. Zdaj pa je premier Janša obljubil, da bo predlog zakona na poslanskih klopeh najkasneje do septembra.

Še en projekt, ki bo skrbel, da bo "Slovencev vedno več in ne vedno manj," kot se je izrazil predsednik vlade, bo demografski sklad, pod katerim bo združeno opravljanje državnega premoženja. Ta bo ustanovljen v kratkem, s sedežem v Mariboru.

5. Zagon infrastrukturnih projektov po vsej državi

Globino gospodarske krize, ki je v korona situaciji neizogibna, vlada blaži z intenzivnimi vlaganji predvsem v prometno infrastrukturo.

Ob že potekajoči gradnji Karavanšega predora se je oktobra začela graditi tako imenovana 3. razvojna os - najprej hitra cesta Velenje - Slovenj Gradec, ki bo grajena v več etapah. Gradijo, obnavljajo ali pripravljajo dokumentacijo za gradnjo tudi več regionalnih cest, hitrih cest in obvoznic, denimo odsek hitre ceste od priključka Obrežje pri Novem mestu do priključka Osredek, 318 milijonov evrov vreden odsek med Šentrupertom in Velenjem itd.

Da minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec "dela odlično," mu priznava tudi marsikdo z drugega političnega pola - tako je denimo v zadnjem intervjuju za Objektiv dejal tudi nesojeni mandatar KUL-a, Jože P. Damijan. Stekla je vzpostavitev sistema elektronskega cestninjenja, ki naj bi bilo za osebna vozila vpeljano do konca leta. Državljanom, ki so veliko na cesti, je vožnjo olajšala prepoved medsebojnega prehitevanja tovornih vozil na avtocesti.

Vlaga se tudi v železniško infrastrukturo. Ob gradnji 2. tira, ki je dobila pomemben zagon, bodo obnovili tudi železniško povezavo Divača–Ljubljana. Med projekti so še zaključek nadgradnje železniške proge Zidani Most–Celje, nadgradnja železniškega predora Karavanke, nadaljevali bodo tudi z nadgradnjo prog Maribor–Šentilj, Ljubljana–Kranj–Jesenice, nadgradnja čaka vozlišče Pragersko itd. V gradnji bo tudi več železniških postaj, Ljubljana pa bo končno dobila tudi potniški center Emoniko, ki naj bi jo začeli graditi konec leta 2021 in bo z avtobusnim in železniškim delom po načrtih končana v dveh letih.