Obeta se velika investicija v področje dolgotrajne oskrbe, ki bo skušala nadoknaditi zamujeno v zadnjem desetletju

Slovensko prebivalstvo se stara, področje dolgotrajne oskrbe pa je že več kot desetletje zanemarjeno. A minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je na današnji novinarski konferenci na tem področju napovedal korenite spremembe. Te slonijo na štirih stebrih; in sicer deinstitucionalizaciji, krepitvi institucionalnega varstva, prenovi kardovskih standardov in normativov v domovih in zakonu o dolgotrajni oskrbi.

Kot je izpostavil Cigler Kralj, se v času njegovega mandata za področje dolgotrajne oskrbe namenja najmanj petkrat več sredstev kot v času katerekoli vlade od leta 2008. “Napovedujem bistveno izboljšanje prostorskih, finančnih in kadrovskih pogojev za dolgotrajno oskrbo, povečanje prostih mest v institucionalni oskrbi in krepitev skupnostnih oblik dolgotrajne oskrbe,” je med drugim dejal Cigler Kralj.

Deinstitucionalizacija: Dodatna mesta za dnevno varstvo, začasne namestitve, stanovanjske skupine in starejšim prilagojena stanovanja

Stanje na tem področju v zadnjih letih je (bilo) precej porazno. Zadnji dom starejših iz proračunskih sredstev je bil zgrajen leta 2005. Po tem so se dograjevale le nekatere manjše enote posameznih domov oz. izvajale sanacije. Tako je bilo na tem področju med leti 2008 in 2020 skupaj 23,4 milijone evrov investicij, posebej izstopa leto 2017, ko za vlaganja v domove starejših v proračuni ni bilo nikakršnih sredstev.

Čas ko se število okužb v domovih starejših umirja, je tudi čas za sistemske ukrepe. Na področju deinstitucionalizacije je tako cilj ministrstva za delo starejšim pomagati, da bi lahko čim dlje ostali v lokalnem okolju in poskrbeti za storitve, ki bi to omogočale. Tako je že zaključen razpis za izvajanje dnevnega varstva starejših in začasnih namestitev za starejše. Zagotovili bodo 218 mest za dnevno varstvo in 178 mest za začasne namestitve po vsej Sloveniji. Projekt je vreden skoraj 19 milijonov evrov.

Poteka javni razpis za sofinanciranje vlaganj v infrastrukturo za vzpostavitev stanovanjskih skupin za osebe, mlajše do 65 let. Sofinanciranih bo 25 kapacitet in nakup 25 vozil, s čimer bodo do konca leta 2023 zagotovili dodatnih 150 namestitev za starejše in osebe z motnjami v razvoju.

Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja bo do konca leta 2022 pridobil oz. zgradil preko 180 novih starejšim prilagojenih stanovanj, do leta 2025 pa bo teh stanovanj skupaj 400.

Institucionalno varstvo: 850 novih sodobnih kapacitet, koncesije in več vlaganja v domove starejših kot v preteklih 12 letih skupaj

Temu področju bodo v veliki meri namenjeni tudi ukrepi, predvideni v finančni perspektivi 2021-2027. V sklopu načrta za okrevanje in odpornost pa načrtujejo reformo dolgotrajne oskrbe in modernizacijo sistema institucionalnega varstva v okviru dolgotrajne oskrbe. Del sredstev bo namenjen tudi dodatnim 850 sodobnim kapacitetam v domovih starejših. »Predvidoma bomo za ta namen iz evropskega sklada za okrevanje pridobili 56 milijonov evrov projektov,EUFA Euro-21 v Sloveniji je dejal Cigler Kralj. Izvedba projektov pa se bo predvidoma zaključila do leta 2026.

Na področju institucionalnega varstva ima Slovenija trenutno 102 domova starejših, izmed katerih je po besedah ministra polovica državnih in polovica koncesijskih. Na tem področju ministrstvo načrtuje izgradnjo novih in posodobitev obstoječih kapacitet, ki so bile desetletje zanemarjene.

Ministrstvo je že zaključilo javni razpis za podelitev koncesij, s čimer bodo do konca leta 2022 zagotovili novih 1.280 mest v javni mreži institucionalnega varstva starejših. Po zaključku tega razpisa načrtujejo v najkrajšem možnem času nov razpis za novih 1.100 mest v institucionalnem varstvu.



V prihajajočih dveh letih je v proračuni za gradnjo novih in vlaganja v obstoječe domove starejših v proračunu zagotovljenih rekordnih 30 milijonov evrov oz. »več kot v preteklih 12 letih skupaj,« je dejal Cigler Kralj. Tako iz kohezijskih sredstev načrtujejo zaključek šestih energetskih sanacij domov starejših, od katerih so tri že zaključene, vrednost investicij pa je preko dva milijona evrov.

V okviru pobude REACT-EU bodo zagotovili sredstva obstoječih kapacitet in prilagoditev prostorov izvajalcev institucionalnega varstva. Načrtujejo nakup dodatne opreme in digitalizacijo informacijskih sistemov domov starejših. Okvirna višina nepovratnih sredstev je 73 milijonov evrov. Cigler Kralj namerava v prihodnjih dveh tednih podpisati tudi dokument o strateških vlaganjih, ki bo podlaga za dogovore z občinami oz. vodstvi domov za starejše za nadaljnja vlaganja v domove za starejše po vsej Sloveniji. Investicije na tem področju bodo zaključene do konca junija 2023.

V pripravi predlogi za spremembo kadrovskih normativov in standardov

Po besedah ministra so najnujnejše na področju reševanja težav zaradi pomanjkanja kadrov v dolgotrajni oskrbi reševali v okviru protikoronskih paketov. Tako so domovom za obdobje dveh let zagotovili sredstva za zaposlitev dodatnega kadra v vrednosti približno 26 milijonov evrov. Od konca avgusta do konca decembra v socialnovarstvenih zavodih na podlagi tega ukrepa sklenili povprečno 332 pogodb o zaposlitvi na mesec.

Izpostavil je, da so veljavni standardi in normativi zastareli in ne ustrezajo potrebam uporabnikov, saj večji del stanovalcev potrebuje višjo kategorijo oskrbe. Predloge za spremembo kadrovskih normativov trenutno še usklajujejo.

V pripravi zakon o dolgotrajni oskrbi

S predlogom zakona o dolgotrajni oskrbi si želijo vzpostaviti dostopen, prijazen, prilagojen in finančno dosegljiv sistem finančne oskrbe. Cilji takšnega sistema so, da ljudje čim dlje ostanejo v domačem okolju in imajo pri tem na voljo vso podporo, da tisti, ki ne morejo ostati v domači oskrbi, imajo zagotovljeno dostojanstveno bivanje v institucijah glede na njihove potrebe ter da so za ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno nego in več zdravstvene oskrbe na voljo t.i negovalni domovi.

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi je še v pripravi, usklajevali ga bodo tudi z novim zdravstvenim ministrstvom, prav tako pripravljajo in usklajujejo najtrši oreh tega vprašanja, in sicer finančni model dolgotrajne oskrbe, ki bi bil dolgoročno vzdržen.