Predsednik Strateškega sveta za debirokratizacijo, Ivan Simič, je danes predstavil predloge za poenostavitev postopkov pri davkih, na področju gospodarstva ter okolja, ki so jih pripravili v preteklih treh mesecih.

Gre za korenite in ambiciozne predloge sprememb, ki ob poenostavitvi poslovanja s seboj potegnejo tudi zniževanje davkov tam, kjer ti pomenijo administrativne komplikacije, ali pa previsoke obdavčitve, ki odvračajo plačnike v iskanje drugih poti “davčne optimizacije”.  

Predlogi med drugim vključujejo tudi rešitve, ki bi Slovenijo naredile zanimivejše za bogate vlagatelje, multinacionalke ter za športnike, ki sedaj zaradi previsokih obdavčitev bežijo v davčne oaze. 

Na področju davčnih poenostavitev je Strateški svet pripravil 28 predlogov sprememb. Med izstopajočimi so vrnitev znižanja davkov od prihodkov kapitala in oddajanja nepremičnin iz 27,5 % na 25 %, dvig splošne dohodninske olajšave iz 3.500 na 4.000 evrov, socialna kapica pri 6.000 evrih bruto in uvedba 6. dohodninskega razreda z 10 % obdavčitvijo zaslužkov čez 1 milijon evrov.

Sedanja ureditev namreč vse prihodke na 70 tisoč evri letno obdavčuje s 50 % dohodninsko stopnjo. Po novem pa bi dohodke, ki presežejo 1 milijon evrov od tu naprej obdavčili z 10 % stopnjo. S tem želi Simič nazaj v Slovenijo privabiti športnike in druge z visokimi prihodki, ki se selijo v davčno ugodnejša okolja, kot je denimo Monako.

Kot primer je navedel fiktivno višino nagrade Rogliča na Touru – 3 milijone evrov – od katere bi po sedanji ureditvi, če bi živel v Sloveniji dobil 1,5 milijona evrov neto, po njegovem predlogu pa 2,3 milijona evrov. 700 tisoč bi dobila državna blagajna, ki zdaj, ko ima Roglič rezidenstvo v Monaku, od te nagrade nima nič. Takšna obdavčitev pa bi, v kombinaciji s kvaliteto življenja, socialnimi stiki itd., po mnenju Simiča ljudi s tako visokimi dohodki prepričala, da se vendarle splača ostati v Sloveniji, ne pa zaradi drakonskih obdavčitev bežati v tujino.

Pri socialni kapici je razmišljanje podobno. Simič je prepričan, da visoke obdavčitve nadpovprečnih plač odvračajo multinacionalke, saj težko ustrezno plačajo najkakovostnejše delavce. Za primer je dal situacijo v Beogradu (kjer je nekaj časa vodil davčno upravo), kjer je socialna kapica postavljena pri 2.500 evrih. Zato je pri nekomu z 10.000 evri bruto plače pri neto izplačilu v Sloveniji in v Srbiji razlika kar 3.700 evrov.

Predlog za socialno kapico so namenoma postavili visoko – torej pri 6. tisoč evrih kot nekakšen kompromis med zagovorniki in nasprotniki tega ukrepa.

Uvedli bi tudi tako imenovano zlato vizumsko shemo – kdor bi v Slovenijo investiral neko večjo vsoto /milijon ali dva …/ bi pridobil dovoljenje za bivanje ali celo državljanstvo.

Podobna logika je tudi pri predlogu ukinitve luksuznega davka pri davku na vozila – v praksi se je izkazalo, da država od tega nima nič, ker avtomobile registrirajo na Slovaškem ali v Nemčiji.

Predlogi prinašajo korenitejše spremembe pri upokojenskem delu. Simičeva skupina predlaga, da upokojenci po upokojitvi lahko delajo naprej, hkrati pa prejemajo polno pokojnino in polno plačo, od katere pa seveda plačujejo polne prispevke. Bi se pa ob nastopu pogojev za zaposlitev prekinili delovno razmerje in potem po želji o nadaljnjem sodelovanju sklenilo na novo. S tem želijo dati možnost delodajalcu, da se svobodno odloča ali želi z nekom delati tudi po tem, ko je že izpolnil pogoje za upokojitev.

Druge vidnejše spremembe so poenotenje kopice obrazcev ter postopkov, ki bi pomagale predvsem pri računovodstvu, poenostavitev pri obračunavanju prispevkov (poenotenje delodajalčevih in delojemalčevih), pa prevoza na delo tako, da se uvede enotno plačilo na kilometer 0,1 €, ne glede na način poti oz. prevoza, del dohodnine, ki ga zavezanci lahko namenijo za organizacije, ki delujejo v javnem interesu, bi se dvignil iz 0,5 % na 1 %, zvišanje odstotka, ki bi ga lahko davčni zavezanci namenili za donacije iz 0,3 % na 20 % itd.

Po drugi strani pa bi uvedli obdavčitev dobička iz kriptovalut z 20 % stopnjo, enaka bi bila obdavčitev plačil iz družinskih skladov razen za dediče v prvi generaciji, med predlogi je tudi uvedba enotnega davka na nepremičnine, ki odpravi tri druge davke (NUSZ, davek od premoženja, nadomestilo za gozdne ceste).

Pri normiranih dohodkih samostojnih podjetnikov bi ukinili zgornjo mejo 100.000 in bi ostala samo 50.000 €, obenem bi normirane dohodke znižali iz 80 % na 60 %, kar bi pomenilo efektivno zvišanje obdavčitve iz 4 % na  8 %.

Gospodarstvo: poenotenje, avtomatizaija, poenostavitev …

V Simičevi skupini so pripravili tudi serijo predlogov na področju gospodarstva. Gre za avtomatizacijo izpolnjevanja obrazcev v javni upravi, kjer daš samo matično številko, vso drugo potrebno dokumentacijo pridobijo sami, skupen register za vse podjetje in poročanje samo enkrat na enem mestu, pomanjkljivost vlog se preveri takoj, poenostavitve pri refundaciji bolniških – podjetniki bi ZZZS oddali samo bolniški list, obračun bolniške pa bi ZZZS naredil sam.

Potem še poenostavitve postopkov z raznimi javnimi agencijami, podrobnejša ureditev dela od doma, manj zapleteno pridobivanje delovnih dovoljenj za tujce, poenostavitve pri čezmejnem poslovanju in še več.

Okolje: 30 sprememb

Na področju okolja so pripravili 30 predlogov sprememb, ki se v precejšnji meri tičejo poenostavitev pri gradbenih dovoljenjih, vendar Simič o njih ni posebej govoril, češ da je v pripravi nova gradbena zakonodaja in bo več znanega v okviru te.

Na vprašanje koliko so predlogi za birokratizacijo, ki jih je pripravil Strateški svet, usklajeni z vlado je Simič dejal, da so jih koaliciji predstavili včeraj, zdaj pa pričakujejo pripombe in dodatne predloge. Podobno tudi s strani Ministrstva za finance.

Sam je optimističen, da bi precej precej predlaganih sprememb lahko sprejeli do konca leta, nekatere, ki se vežejo na poslovanje podjetij, pa bi uveljavili s 1. aprilom naslednjega leta, ko poteče rok za ureditev bilanc za minulo leto.

Predlogi so premišljeni, koristni in sodobni. Ampak, bodo prebili barikado splošne socialistične miselnosti?

Rezultati trimesečnega dela Strateškega sveta za debirokratizacijo kažejo na to, da je Janševa vlada obljubo o poenostavitvah poslovanja države vzela resno. A dokončno potrditev tega bomo vendarle dobili šele, ko bo znano koliko od številnih koristnih idej Simičeve ekipe bo v praksi realizirano.

Nedvomno gre za več kot nujno poenostavitev birokratskega sistema, ki bi na področju davkov, gospodarstva in okolja vsaj nekoliko rešila problem prenormiranosti in zbirkratiziranosti teh družbenih podsistemov.

Ob poenostavitvah predlogi po eni strani posegajo v davčno politiko z zniževanjem tam, kjer si država to lahko privošči. Po drugi strani pa na področjih, kjer bi se več denarja zaradi visokih zaslužkov lahko pobralo, to tudi skuša storiti.

Je pa res, da so poskusi razbremenjevanja tako imenovanih »bogatih«, čeprav gre v resnici za koncept, ki dolgoročno prinese več in predvsem bolje plačana delovna mesta ter sčasoma tudi več denarja v proračun, pri nas praviloma »ne gredo skozi«.

Zato je v marsičem odvisno, kako bodo obsežen sveženj predlogov interpretirali osrednji mediji – ali bodo v njih prepoznali nujno posodobitev birokratskega aparata države ter prilagoditev davčne politike sodobni realnosti, ali pa jih bodo ponovno prodajali kot davčne odpustke bogatim elitam.

Pritisk po takšni interpretaciji bo s strani levičarskih interesnih skupin ter preračunljivih opozicijskih politikov nedvomno velik. Ali bo pod njim klonila tudi Janševa koalicija, kot je enkrat že v njenem prvem mandatu leta 2007, pa bomo lahko pozorno opazovali v naslednjih tednih in mesecih.

8 KOMENTARJI

  1. zgledujte se po Češki republiki !

    – Ima najnižji delež revščine v Evropski uniji 10 % po zadnjih podatkih eurostata
    – po deležu kupne moči dosegajo 92 % povprečja EU, povprečje EU je 101 %, Praga sodi med top 6 najbogatejših Evropskih regij, brezposelnosti v Pragi praktično ni !
    – državni javni dolg znaša 30.8 % BDP po podatkih leta 2019 ( eden nižjih javnih dolgov v eu )
    – stopnja brezposelnosti znaša 2 % ( najnižja v EU )
    – na lestvici ekonomske svobode inštitua Fraser Češka zaseda 25. mesto, Slovenija pa 62. mesto
    – ni sprejela migrantskih kvot vsiljenih s strani Nemško- bruseljske politike
    – ni podpisala marakeškega sporazuma o migracijah.
    – Imajo enotno davčno stopnjo 15 %
    – Povprečen Čeh se od doma odseli pri 25. letih, povprečen Slovenec pa pri 29 letih
    – Delež priseljencev na Češkem po zadnjih podatkih znaša 5.5 % po podatkih 2019 leta vendar gre tukaj večinoma za Ukrajince, Slovake in ostale vzhodnoevropske narode s podobno kulturo in krščansko vero . Muslimane zavračajo in prav imajo.

    povsod velika prednost pred Slovenijo, zakaj je tako pa je mogoče iskati v politiki

  2. Nisem noben strokovnjak in se po prebranem kar strinjam, razenz obavčitvijo nad 1 mio EUR. Tukaj ureditve ne bi spreminjal.
    Dodal bi tudi spodbujanje, olajšave za zadružništvo ali druge oblike združevanja državljanov v neke družb/ekonomske skupnosti , ki bi lahko obsegalo vse dejavnosti in se po potrebi svobodno združevalo.

  3. Ne bi se še spuščal v podrobnosti, ker je tema za blaginjo države in državljanov preveč pomembna, da bi jo reševali z levo roko. Vendar že v osnovni pozdravljam premiso g. Simčiča, to je poenostavimo vse kar se poenostaviti da in dajmo uvesti pragmatično davčno politiko, ki bo na koncu zaradi prerazporeditve in širšega zajema prinesla v davčno blagajno več denarja, kot je to praksa togih in visokih obdavčitev. (kakršen je naš sedanji sitem)
    Čeprav izgleda paradoksalno davčni sistemi bogatih držav potrjujejo, da se z nižanjem davčnih obremenitev lahko nabere več denarja v blagajno. V sistemu ki ga imamo lahko vsakdo pravno uredi svoj položaj tako da plačuje davke tam kjer mu to najbolj ustreza, ob visokih davkih torej naberemo manj denarja.
    To je že sedaj ključni problem Slovenije, zaprepaščeni bomo ko bomo ugotovili da najbogatejši Slovenci oz. njihova podjetja sploh ne plačujejo davkov v Sloveniji. To po kmečko pomeni, da moramo ostali plačati toliko več. Tako politika lahko namesto bega davkoplačevalcev lahko pomenila priliv vplačil od tujih podjetij, ki se registrirajo pri nas ali celo preselijo proizvodnje (še večja ekonomski učinek-investicije-zaposlitve) k nam.
    Zakaj,? Ob primerno nizkih davkih se utajevanje na splača več in vse več zavezancev začne pošteno plačevati davke. Ob nižjih davkih postane samozaposlitev, ustanovitev podjetij ter podjetništvo na splošno bolj privlačno in zanimivo. Zato se vse več ljudi, ki se sedaj skriva v neproduktivnih službah in na zavodu prične ukvarjati s podjetniškimi dejavnostmi, ki postanejo bolj donosne.
    Zaradi večjega gospodarskega obsega se poveča masa denarja tudi za javne potrebe.
    Iz analiz primerljivih sistemov pa je za povečanje prilivov v davčno blagajno poleg znižanja davkov, večjega zajetja dejavnost v obdavčitev treba tudi omogočiti, da ljudje v čim večji meri sami upravljajo z denarjem, ki so ga vplačali v blagajno.
    Npr. večji delež vplačanega davka za katerega sam davčni zavezanec odloči kateremu porabniku gre. Npr. v Avstriji lahko del denarja davkoplačevalec nameni za tehnološke inovacije raziskave in razvoj. V Švici se denar vplačan v dokapitalizacijo kantonalne banke, ki je javni servis v lasti občin, kantonov , podjetnikov in prebivalstva šteje kot davčna olajšava.
    Prav tako so v veliko državah davčna olajšava naložbe v stanovanjske zadruge in druge zadružne oblike.
    Če večina plačanih davkov ostane v odločanju tistih, ki so jih vplačali in le ti vidijo, da se ta denar porablja zelo racionalno in prvenstveno za pokrivanje potreb njihove lokalne ali višje skupnosti, potem se pripravljenost vplačil poveča. Zato je treba poleg debirokratizacije voditi vzporedno tudi projekt finančne decentralizaciji, da bi dosegli omenjene učinke.
    Vsekakor je debirokratizacija nujna tudi na drugih področjih predvsem v upravnih in sodnih postopkih, v številu predpisov in odpravi nepotrebnega normiranja, vendar je to prebširna tematika in bi bilo treba iti od primera do primera.

  4. Spomnimo se političnega, sindikalnega in medijskega viharja, ko so v času prve Janševe vlade (2004-2008) po slovaškem zgledu predlagali enotno davčno stopnjo. Prvi si bili proti Semoličevi rdeči sindikati in za njimi še vsi drugi popadljivi lovci na finančne zaslužke tujega intelektualno, gospodarno, inovativno … kakovostno opravljenega ter konkurenčno uspešno prodanega ustvarjalnega dela (inobvacij, proizvodov in storitev) oz. zadrti borci za vzpostavljanje in utrjevanje vsesplošne družbene uravnilovke oz. prisilne enakosti v revščini.
    Politične sile in simpatizerji politike “statusa quo” bodo tudi tokrat z vsemi topovi nazadnjaške ideologije “enakih želodcev” in “enakih potreb” napadli težko pričakovane prebojne reformne predloge Simičeve delovne skupine ter jih ideološko, politično, medijsko in sindikalno rešetali toliko časa, da jih v zadnji fazi pred morebitnim sprejemanjem v državnem zboru ne bodo več prepoznali niti najbolj zaslužni avtorji desetletja zahtevanih in pričakovanih reformnih sprememb.

  5. Simičevo skupino je potrebno podpirati, ker se s predlaganimi ukrepi končno nekaj premika v pozitivno smer. Sindikate bi morali ukiniti, ker niso nič drugega kot zaviralci družbenega napredka. Kdo bo ljudem, ki podpirajo socialistične ideje odprl oči!? Sindikalisti živijo na veliki nogi, ljudje pa verjamejo, da opravljajo veliko delo zanje. Kakšna zmota! Poglejte Čehe! Prav ima komentator, ki jih ob posredovanju podatkov, daje za zgled! Proč od levice in zadišalo bo po blaginji! Samo pomladni demokrati so verodostojna opcija!!!

  6. Sveta za birokratizacijo ???
    ————————————————
    Še enkrat poglejte.

    Sveta za debirokratizacijo, kvečjemu, ali pa se papež Francelj iz Rima!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime