Simič o debirokratizaciji: spremembe pri dohodnini, prispevkih, potnih stroških, dividendah, najemninah, upokojenskem delu ...

Predsednik Strateškega sveta za debirokratizacijo, Ivan Simič, je danes predstavil predloge za poenostavitev postopkov pri davkih, na področju gospodarstva ter okolja, ki so jih pripravili v preteklih treh mesecih.

Gre za korenite in ambiciozne predloge sprememb, ki ob poenostavitvi poslovanja s seboj potegnejo tudi zniževanje davkov tam, kjer ti pomenijo administrativne komplikacije, ali pa previsoke obdavčitve, ki odvračajo plačnike v iskanje drugih poti "davčne optimizacije".  

Predlogi med drugim vključujejo tudi rešitve, ki bi Slovenijo naredile zanimivejše za bogate vlagatelje, multinacionalke ter za športnike, ki sedaj zaradi previsokih obdavčitev bežijo v davčne oaze. 

Na področju davčnih poenostavitev je Strateški svet pripravil 28 predlogov sprememb. Med izstopajočimi so vrnitev znižanja davkov od prihodkov kapitala in oddajanja nepremičnin iz 27,5 % na 25 %, dvig splošne dohodninske olajšave iz 3.500 na 4.000 evrov, socialna kapica pri 6.000 evrih bruto in uvedba 6. dohodninskega razreda z 10 % obdavčitvijo zaslužkov čez 1 milijon evrov.

Sedanja ureditev namreč vse prihodke na 70 tisoč evri letno obdavčuje s 50 % dohodninsko stopnjo. Po novem pa bi dohodke, ki presežejo 1 milijon evrov od tu naprej obdavčili z 10 % stopnjo. S tem želi Simič nazaj v Slovenijo privabiti športnike in druge z visokimi prihodki, ki se selijo v davčno ugodnejša okolja, kot je denimo Monako.

Kot primer je navedel fiktivno višino nagrade Rogliča na Touru - 3 milijone evrov - od katere bi po sedanji ureditvi, če bi živel v Sloveniji dobil 1,5 milijona evrov neto, po njegovem predlogu pa 2,3 milijona evrov. 700 tisoč bi dobila državna blagajna, ki zdaj, ko ima Roglič rezidenstvo v Monaku, od te nagrade nima nič. Takšna obdavčitev pa bi, v kombinaciji s kvaliteto življenja, socialnimi stiki itd., po mnenju Simiča ljudi s tako visokimi dohodki prepričala, da se vendarle splača ostati v Sloveniji, ne pa zaradi drakonskih obdavčitev bežati v tujino.

Pri socialni kapici je razmišljanje podobno. Simič je prepričan, da visoke obdavčitve nadpovprečnih plač odvračajo multinacionalke, saj težko ustrezno plačajo najkakovostnejše delavce. Za primer je dal situacijo v Beogradu (kjer je nekaj časa vodil davčno upravo), kjer je socialna kapica postavljena pri 2.500 evrih. Zato je pri nekomu z 10.000 evri bruto plače pri neto izplačilu v Sloveniji in v Srbiji razlika kar 3.700 evrov.

Predlog za socialno kapico so namenoma postavili visoko - torej pri 6. tisoč evrih kot nekakšen kompromis med zagovorniki in nasprotniki tega ukrepa.

Uvedli bi tudi tako imenovano zlato vizumsko shemo - kdor bi v Slovenijo investiral neko večjo vsoto /milijon ali dva .../ bi pridobil dovoljenje za bivanje ali celo državljanstvo.

Podobna logika je tudi pri predlogu ukinitve luksuznega davka pri davku na vozila - v praksi se je izkazalo, da država od tega nima nič, ker avtomobile registrirajo na Slovaškem ali v Nemčiji.

Predlogi prinašajo korenitejše spremembe pri upokojenskem delu. Simičeva skupina predlaga, da upokojenci po upokojitvi lahko delajo naprej, hkrati pa prejemajo polno pokojnino in polno plačo, od katere pa seveda plačujejo polne prispevke. Bi se pa ob nastopu pogojev za zaposlitev prekinili delovno razmerje in potem po želji o nadaljnjem sodelovanju sklenilo na novo. S tem želijo dati možnost delodajalcu, da se svobodno odloča ali želi z nekom delati tudi po tem, ko je že izpolnil pogoje za upokojitev.

Druge vidnejše spremembe so poenotenje kopice obrazcev ter postopkov, ki bi pomagale predvsem pri računovodstvu, poenostavitev pri obračunavanju prispevkov (poenotenje delodajalčevih in delojemalčevih), pa prevoza na delo tako, da se uvede enotno plačilo na kilometer 0,1 €, ne glede na način poti oz. prevoza, del dohodnine, ki ga zavezanci lahko namenijo za organizacije, ki delujejo v javnem interesu, bi se dvignil iz 0,5 % na 1 %, zvišanje odstotka, ki bi ga lahko davčni zavezanci namenili za donacije iz 0,3 % na 20 % itd.

Po drugi strani pa bi uvedli obdavčitev dobička iz kriptovalut z 20 % stopnjo, enaka bi bila obdavčitev plačil iz družinskih skladov razen za dediče v prvi generaciji, med predlogi je tudi uvedba enotnega davka na nepremičnine, ki odpravi tri druge davke (NUSZ, davek od premoženja, nadomestilo za gozdne ceste).

Pri normiranih dohodkih samostojnih podjetnikov bi ukinili zgornjo mejo 100.000 in bi ostala samo 50.000 €, obenem bi normirane dohodke znižali iz 80 % na 60 %, kar bi pomenilo efektivno zvišanje obdavčitve iz 4 % na  8 %.

Gospodarstvo: poenotenje, avtomatizaija, poenostavitev ...

V Simičevi skupini so pripravili tudi serijo predlogov na področju gospodarstva. Gre za avtomatizacijo izpolnjevanja obrazcev v javni upravi, kjer daš samo matično številko, vso drugo potrebno dokumentacijo pridobijo sami, skupen register za vse podjetje in poročanje samo enkrat na enem mestu, pomanjkljivost vlog se preveri takoj, poenostavitve pri refundaciji bolniških - podjetniki bi ZZZS oddali samo bolniški list, obračun bolniške pa bi ZZZS naredil sam.

Potem še poenostavitve postopkov z raznimi javnimi agencijami, podrobnejša ureditev dela od doma, manj zapleteno pridobivanje delovnih dovoljenj za tujce, poenostavitve pri čezmejnem poslovanju in še več.

Okolje: 30 sprememb

Na področju okolja so pripravili 30 predlogov sprememb, ki se v precejšnji meri tičejo poenostavitev pri gradbenih dovoljenjih, vendar Simič o njih ni posebej govoril, češ da je v pripravi nova gradbena zakonodaja in bo več znanega v okviru te.

Na vprašanje koliko so predlogi za birokratizacijo, ki jih je pripravil Strateški svet, usklajeni z vlado je Simič dejal, da so jih koaliciji predstavili včeraj, zdaj pa pričakujejo pripombe in dodatne predloge. Podobno tudi s strani Ministrstva za finance.

Sam je optimističen, da bi precej precej predlaganih sprememb lahko sprejeli do konca leta, nekatere, ki se vežejo na poslovanje podjetij, pa bi uveljavili s 1. aprilom naslednjega leta, ko poteče rok za ureditev bilanc za minulo leto.