Strokovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje je v parlament prinesla zadnji rezultat opravljenega dela: 370 stranski osnutek zbornika, ki predvideva, da bo Slovenija pokrajine po principu 10 + 2 uvedla do začetka leta 2023.

Znotraj skupine potrjeni osnutek pokrajinske zakonodaje občine deli na deset pokrajin; na Dolenjsko-belokranjsko (15 občin), Gorenjsko (18 občin), Goriško (13 občin), Savinjsko (21 občin), Koroško-šaleško (22 občin), Osrednjeslovensko (33 občin), Pomursko (27 občin), Primorsko-notranjsko (11 občin), Štajersko (40 občin), Zasavsko-posavsko (10 občin) ter na Ljubljano in Maribor kot pokrajini s posebnim statusom.

S polnimi pljuči naj bi pokrajine predvidoma zaživele do leta 2030

Dokončno naj bi vse predvidene naloge na pokrajine prenesli do leta 2030, in sicer postopoma, hkrati pa bi postopoma pridobivali tudi finančne vire za financiranje pokrajin, ki bodo dolgoročno verjetno dobile nekakšne lastne davke in povprečnino. Pile bi namreč pravne osebe javnega prava, ki bi bile premoženjsko in finančno avtonomne.

Prvotna vzpostavitev pokrajin bi stala 176 milijonov evrov, dokončen prenos vseh predvidenih nalog, ki bi se na pokrajine prenesle v sedmih letih, pa bi znašal 1,4 milijarde evrov. Zaradi uvedbe pokrajin naj ne bi prišlo do povečevanja obsega javnega financiranja, temveč bi se s prenosom nalog in pristojnosti na pokrajine prenesla tudi sredstva za financiranje teh nalog. Strokovna skupina je pri oceni stroškov izhajala iz lanskega proračuna upravnih enot. Je pa predlagala, da bi proračun izhajal iz realnih stroškov posameznih storitev, ne na preteklih stroških, kot velja pri občinah.

Ker še ni jasno, kako bi se politična moč razporedila po pokrajinah in kje bi se posamezni interesi oblikovali, je vzpostavitev pokrajin tudi politično tvegan proces. Kot je za Domovino pojasnil dr. Boštjan Brezovnik, vodja strokovne skupine za pripravo pokrajinske zakonodaje, bi bili neposredno voljeni predsedniki pokrajin, po enakem sistemu kot pri volitvah v občinske svete, pa bi se volili tudi pokrajinski sveti. Svet županov pa bi deloval kot posvetovalno telo.

Katere pristojnosti bi imele pokrajine?

»Temeljni namen in cilj uvedbe pokrajin je učinkovito in pregledno upravljanje za zagotavljanje kakovostnih storitev za lokalno in regionalno prebivalstvo in zagotavljanje skladnejšega regionalnega razvoja,« navaja osnutek zbornika Pokrajine v Sloveniji, ki predstavlja osnutke pokrajinske zakonodaje in natančno opredeljuje pristojnosti, naloge, financiranje in druge podrobnosti vzpostavitve in upravljanja pokrajin. Te so zastavljene kot funkcionalne enote, namenjene decentraliziranemu upravljanju, ki bi svoje naloge opravljale samostojno. Pokrajine bi opravljale tri temeljne funkcije javne uprave, in sicer: regulatorno (oblastno), pospeševalno in servisno.

Delovna področja izvirnih nalog pokrajine so opredeljena na področjih regionalnega razvoja gospodarstva in energije, okolja, prostora, prometa, kmetijstva in gozdarstva, šolstva in športa, visokega šolstva in znanosti, področju kulture, zdravja, dela, družine in socialnih zadev, zaščite in reševanja, navaja osnutek zbornika. Ena pomembnejših nalog je tudi izvajanje regionalne razvojne politike pa tudi uspešnejše črpanje evropskih sredstev.

V javno razpravo

Strokovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje je osnutek svežnja pokrajinske zakonodaje konec prejšnjega tedna potrdila in državnemu svetu predlagala razpis najmanj 90-dnevne javne razprave, ki bi potekala hkrati z razpravo o osnutkih zakonov po občinah.  V razpravi naj bi zainteresirana javnost podala pripombe in predloge za spremembe in dopolnila, hkrati pa tudi odziv občinskih svetov vseh slovenskih občin.

Strokovna skupina bo po tem pripravila končne predloge, ki jih bo posredovala Državnemu svetu v razpravo in odločitev o tem, ali bodo kot predlogi zakonov poslani v državni zbor.

11 KOMENTARJI

  1. Končno zelo pomebna vsebinska tema za blaginjo države. Vlada ima sedaj zelo tzežko nalogo, ki je kako sploh ta porojekt izpeljatio. Ustanovitev pokrajin podpiram z vsem srcem in znanjem, ki ga imam tudi glede na poznavanje decentraliziranih modelov upravljanja sistema imenovanega država v najbogatejših in najbolj demokratičnih družbah Evrope. (Vzor glede na to koliko denarja ostane na lokalnih skupnostim in pokrajinam so nam lahko Begija, Dansa in Švica). Tako so v Švici že pred 300 leti sprejeli v ustavo načelo:
    Decentralizacija, je enako Debirokratizacija je enako Deregulacija je enako fiskalna decentralizacija je enako Demokracija.
    Vendar so zgolj želje in znanje celo če bi to spoznala dovolj velika večina ljudi premalo, da bi prišli do pokrajin. Problem za izvedbo decentralizacijo se, ne boste verjeli, skriva v naši ustavi.
    Prva ”ponosna” demosova ustava je pravilno določala (tako kot to določajo ustave večione demokratičnih držav), da občine od spodaj ustanovijo pokrajine. Občine zaradi finančne nepismenosti in dejstva, da v ustavi ni bilo določeno, da ustanovitev pokrajine ne pomeni zgolj prevzem nalog temveč tudi zagotavlja lastna vire financiranja, niso v pokrajinah videle nič dobrega, temveč so se bale, da bodo občinam odvzete še tista sredstva in pristojnosti, ki so jih že imela. Iniciative od spodaj posledično ni bilo. Če bi v ustavi bilo tudi določilo, da se lahko najmanj tri ali več občin prostovoljno odloči, da oblikujejo pokrajino in da same določijo tako sedež, kot tudi naloge, ki jih bodo občine prenesle na pokrajino in ob seveda ključnem določilu, DA POKRAJINAM PO USTAVI OB KONSTITUIRANJU PRIPADA POMEMBEN DELEŽ NA NJIHOVEM OBMOČJU USTVARJENEGA JAVNEGA DENARJA. Potem bi se MORDA izšlo drugače. Pri nas smo takoj po rzpustu prve demosove vlade šli na stara pota, levica ve, da zgolj centralizacija denarja omogoča neomejeno oblast manšine nad včino. Sočasno s splošno centralizacijo države smo spremenili ustavo na način, da smo v bistvu z ustavo preprečili možnost dejanskega oblikovanja vsebinskih in finančno neodvisnih pokrajin.
    Sedanja ustava namreč določa, da mora država ustanoviti pokrajine in seveda določiti vse od števila, imena , sedeža pristojnosti itd itd in to kar je najpomembneje z 2/3 večino.
    Tisti z daljšim spominom se spominjate, da že prvi predlog, ki je nastal pod SLS in ga je podprla desna vlada v parlamentu ni dobil potrebne večine.(obstruirala ga je levica)
    Tako bo tudi sedaj, ideološka razklanost in moč t.i stricev iz ozadja (globoke države). Ti, ki sedaj upravlja z javnim denarjem se ne bodo nikoli prostovoljno odrekli vplivu in možnosti centralnega (beri njihovega) obvladovanja javnega denarja.
    Za to imajo dve odlični možnosti:
    Prepričati nasprotno opcijo (opozicijo) da glasuje proti, kar je najbolj enostavno in tudi najbolj verjetno.
    Če bi desna opcija zaradi poraza v državnem zboru šla na referendum in ker imajo denar bodo plačali medije, z namenom da le ti prikažejo zgolj potencialne slabosti pokrajin, ki dejansko obstajajo in to so dodatna (še pokrajinska) birokratizacija že tako zbirokratizirane države. Po treh štirih mesecih ponavljanja bodo ljudje, ki se jim itak zdi nemogoče, da bi lahko sami skozo lokalne skupnosti upravljali z lastnim denarjem temu verjelo in bodo nasprotovali pokrajinam.
    Še lažje je medijsko oblatiti in omogočiti najbolj zagrete zagovornike pokrajin. Obenem kateri koli predlog z nivoja države ne bo ustrezal vsem občinam, ene občine bi šle raje drugam kot je predlagano, drugim ni oz. ne bo všeč ime pokrajine, tretji se ne bodo strinjali z sedežem itd. Pripomb je lahko kolikor hočete. Referendum torej tudi tokrat ne bo uspel, spomnimo se samo kako neslavno je propadel prvi..
    Ko sem opozoril na navedeno verjetnost na enem od sestankov v zvezi s pokrajinami se prisotnim vodilnim predstavnikom komisije za pokrajine moje opozorilo ni zdelo verjetno.
    Ne boste verjeli čez dva meseca so lastni kolegi na Mariborski univerzi napadli Dr. Brezovnika in mu onemogočili napredovanje , POP TV pa je o tem poročala povsem tendeciozno. češ da se mu očita, da on že itak neupravičeno služi z t.i. ”iusinfo” sistemom za občine, sedaj bi rad služil še z pokrajinami. (kot da to ne bi bilo tudi v interesu Univerze).Alo je bil sluča, da je POP TV napadel v istem prispevku tudi predsednika državnega sveta g. Kovšco, (drugega uglednega zagovornika pokrajin), da zapravlja denar za snemanje
    sej državnega sveta v živo. Neverjetno bi bilo če bi bil to slučaj, mislim da je bilo to zgolj prvo opozorilo navedenim. Sledila bo še hujša diskreditacija in likvidacija.
    Rešitev torej vidim, da vlada naloži ustavnim pravnikom, da dobro preštudirajo sedanjo ustavo, ker je tudi za spremembo le te potrebnma 2/3 večina in sicer v smeri, da državni zbor določi pokrjine na posreden način. To je, da sprejme zakon o pokrajinah, ki omogoči da občine same seveda tiste, ki so pripravljene pokrajino oblikovati prostovoljno le to ustanovijo po vnaprej določenem postopku. Seveda pa mora zakon vnaprej določiti tudi pristojnosti in naloge Pokrajin predvsem pa vnaprej določiti (potek fiskalne decentralizacije) to je koliko javnega denarja in za katere namene bodo zadržale pokrajine v svojem suverenem upravljanju.
    Predlogov za boljšo vsebinsko definiranje pokrajin je še veliko, glavna je vsekakor zakaj moramo biti spet unikatni. Zakaj ne bi proučili in prenesli dobre prakse od držav, ki imajo pokrajine že več stoletij in kjer pokrajine odličbno delujejo.

    • G. Peter, dobra obrazložitev, kajti dejstva so tu. Žal, demokracija ne more deliti pameti, da bi jo tisti z njenim pomanjkanjem morali sprejeti. Zakaj EU, kjer na zahodu vladajo demokratične države drži glavo v pesek in se spreneveda glede razumevanja prava globoke države v Sloveniji, zakaj se spreneveda, ko hočeta Poljska in Madžarska upokojiti od komunizma kontaminirane sodnike? Si želi večina poslancev v EU ekstremnega levičarstva ali hoče, da bodo ljudje iz Vzhoda še naprej bežali na Zahod in polnili kadrovski primanjkljaj v njih deficitarnih panogah?
      Kaj še?

  2. Pokrajine so pa zdaj toliko važne kot predlanski sneg.
    SLO ima tako slabo virus sliko kot USA aliBrazilija ! Za to je kriva levica, ki preko sabotiranja ukrepov proti virusu ruši vlado !
    Levičarji so zmešali folk ki je nor in zato smo culukafrija…
    Ko bi bilo mogoče kretenom v bolnicam pokazat vrata….pa žal ni !
    Ko bdo resni ljudje bolni, ne bo prostora zaradi kretenov !

    • LJUBLJANA, točno tako.
      Vseskozi priporočam, da kršitelji podpišejo dokument, da se odrekajo zdravstveni pomoči, ker v virus ne verjamejo in se zato tudi ne držijo omejitev.
      Ne, to pa – NE! Prvi bodo praskali po vratih bolnišnic in zahtevali nadstandard, ki jim, kot levičarjem, seveda pripada.
      Marš v Venezuelo, banda komunistična.

  3. In to pomeni še toliko več birokracije,ter seveda še toliko več parazitov,kateri se bodo redili z davkoplačevalskim denarjem.Najprej je treba zmanjšati število občin.

  4. Spet drobljenje Slovenije na neke posiljene kvazi pokrajine, da te le ne bodo premočne proti centralni oblasti! Sem že večkrat napisal, pa bom še enkrat! Samo 6 slovenskih mest zadovoljuje kriterij za močno pokrajinsko središče: Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto in Koper(Nova Gorica tudi primerna zaradi osrednje lege na Primorskem)! Torej 6 pokrajin!

  5. Ljubljana imate prav, če razmišljamo o ustanovitvi zgolj formalnih zbirokratiziranih pokrajin. Npr. že po vzoru Hrvaške. Nimate pa prav, če bi pokrajine pomenile globalno spremembo upravljanja države od spodaj navzgor. Taki sistemi so namreč dokazano veliko bolj odporni na krize in šoke ter tudi razvojjno uspešni (oblast in denar se obvladuje od spodaj) kot centralitirani.
    dzi nu nje lepo ste navedli kateri bodo protiargumenti opozicije in potrdil mojo napoved zgoraj.
    Igor pa je prav tako našel ne po svoji krivdi bizarne argumente za naprotovanje to je število pokrajin in njihovo moč. Igor po vaše kanton Uri, ki je prakanton in odlično deluje ne kot pokrajina ampak kot država, ter ima le cca 30.000 prbivalcev ob povsem obrobni legi pri nas ne bi mogel biti niti pokrajina. Žal ne razmišljate tako le vi nihče nam namenoma ni hotel tega pobedati, da je namreč velikost prej slabost za demokracijo kot prednost.
    Tudi geografsko znanje vam manjka , če bi bila Primorska ena pokrajina potem imata tako Koper, kot Gorica z vidika take regije obrobno lego. Sedež pokrajine bi lahko bil kvečjemu v Vipavi ali Komnu. Vendar kot sem napisal bi o tem morali nodločati PRIMORCI SAMI IN NE –
    da nam to določa centralna oblastNavedeno samo potrjuje moja predvidevanja, da bosta neznanje in finančna nepismenost ljudi in globoka država krojila razpravo o pokrajinah žal. Z slovensko mentaliteto bomo žal zelo zelo težko prišli do države blaginje

  6. Projekt t.i. lokalne samouprave (od absurdnega števila občin do povsem nepotrebnega drobljenja na pokrajine) bo v zgodovini samostonje Slovenije zapisan kot nekaj najbolj zgrešenega.

  7. drugače misleči,
    po svoja vas razumem saj nam je komunizem opral možgane do te mere, da nas je prpričal, da smo sicer sposobni ustvariti novo dodano vrednost ne zanamo pa jo upravljati.
    Upravljati z javnim denarjem zna samo avandgarda delavskega razrdea beri KP.
    Sistem upravljanja države od spodaj navzgor, nasprotno pomeni, da o večini zadev odločajo neposredno ljudje na nižjih nivojih, ki so ustvarili javna sredstva in ki tudi upravljajo z večino svojega denarja. To ne pomeni slabitve države temveč nasprotno, v upravljanje države je zajeto več ljudi, zato jo razumejo in obravnavajo kot svojo in ne kot odtujeno entiteto. Posledično je v takih sistemih je zato.
    Najmanj davčnih utaj
    Najmanj primerov nižjih enot, ki niso sposobne preživetio iz lastnih virov
    Odločanje je najbolj demokratično,
    Rešitve so razumen in prilagojene dejanskemu stanju na terenu
    Taki sistemi so najbolj odporni na krize in šoke. (Glej institut za lokalno samouresničitev S.Francisko)
    Taki sistemi odlično torej dokazano že delujejo in to naketeri več kot 200 let. Zakaj bo Slovenci bili ponovno unikatni. Končno se uresniči načelo, bogate lokalne skupnosti, bogata država in bogati državljani.

  8. Res je profesionalno in ljubitelsko se ukvarjam z razvojnimi vprašanji.
    Še vedno vas tiste, ki se s vprašanji opimalnega delovanja države in podsitemov ne ukvarjate bolj poglobljeno zato razumem, vaše razmišjanje je namreč pri nas kar splošno sprejto, torej niste osamljeni. Mediji in tisti, ki jih obvladujejo, ker že centralizirano obvladujejo javne finance so nam -vam zamolčali nekaj pomembnih dejstev in pogojev , ki jih je treba izpolniti da bi postali država blaginje za večino prebivalcev in ne država blaginje zgolj zanje in elite okrog njih.
    Ko slišimo kako bi lahko Slovenija bila Švica, nihče ne pove, da ne moremo postati Švica s sedanjim modelom upravljanja države, ki se nam zaradi pomankanja drugih informacij zdi edini možen.
    Torej vas razumem.
    Na način, kot pravite, da vi razumete mene.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime