Statistični urad je danes objavil prve podatke o gospodarskih gibanjih v letu 2020. Po prvih ocenah se je BDP zadnjem četrtletju lanskega leta v primerjavi z istim obdobjem lani skrčil za 4,5 odstotka, v celotnem lanskem letu pa za 5,5 odstotka.
Skupni rezultat je tako boljši od pričakovanj, saj so mednarodne organizacije še jeseni Sloveniji napovedovale 6,5-odstotni padec BDP.
Slovenski rezultat je dober tudi v primerjavi s preostalimi državami EU. Evroobmočje je namreč lani doseglo bistveno višji, 6,8-odstotni padec BDP, medtem ko je ta na ravni celotne EU znašal 6,4 odstotka.
Domača potrošnja je bila lani manjša za 6,5 odstotka. Svoje izdatke so močno skrčila tudi gospodinjstva in sicer kar za 9,8 odstotka.
Visok trgovinski presežek
Skrčila sta se tudi uvoz in izvoz blaga ter storitev. Slovenija je lani svoj uvoz zmanjšala za 10,2 odstotka, medtem ko je izvoz doživel 8,7-odstotni padec.
Uvoz in izvoz storitev sta se zmanjšala za približno 20 odstotkov. Izvoz blaga se zmanjšal za 5,9 odstotka, uvoz pa za 8,9 odstotka. Zaradi takšnega nesorazmerja je država lani beležila kar 4,6 milijardni presežek blagovne menjave.
Anketna brezposelnost znaša 5,1 %
Stopnja brezposelnosti se je lani po več letih rasti znova povišala in znaša 5,1 %. Skupno je bilo v Sloveniji lani zaposlenih 1.036.600 oseb, kar je 10.000 oziroma odstotek manj kot leto prej. Največ oseb je delo izgubilo v poslovnih in predelovalnih dejavnostih ter gostinstvu.
Pomemben delež zaposlitev so zaščitili vladni ukrepi, Statistični urad tako ugotavlja, da je ukrep čakanja na delo v prvem valu epidemije koristila desetina vseh zaposlenih oziroma več kot 100.000 oseb.
Najnižjo stopnjo stopnjo brezposelnosti v EU še vedno dosegajo na Češkem (2,9 %) in Poljskem (3,3 %), najvišjo pa v Španiji (16,3 %) in Grčiji (16,2 %).
KRKA lani z rekordnimi rezultati
Kljub gospodarski krizi je bilo lansko leto rekordno za farmacevtsko družbo KRKA, ki je lani dosegla za 1,53 milijarde evrov prihodkov oziroma za tri odstotke več kot leto prej. Njen čisti dobiček pred revizijo pa znaša 286,6 milijona evrov.
Nemško gospodarstvo rešuje Evropo, velik padec BDP v Franciji, Italiji in Španiji
Manjši padec BDP od pričakovanega se je sicer zgodil tudi na ravni EU. Gospodarstvo evrskega območja se je po podatkih Evropskega statističnega urada Eurostat lani skrčilo za 6,8 odstotka, v celotni EU pa za 6,4 odstotka. Evropska komisija je sicer še jeseni evroobmočju napovedovala 7,8-odstotni padec. K razmeroma dobremu rezultatu je največ prispevalo nemško gospodarstvo, ki je v letu 2020 beležilo 5-odstotni padec BDP.
Bistveno slabše pa so razmere v nekaterih drugih članicah, tako se je gospodarstvo v Franciji lani skrčilo za 8,3 %, v Italiji za 9,8 %, v Španiji pa kar za 11 %.
Naša soseda Madžarska je lani beležila 3,7-odstotni upad BDP, na Hrvaškem se je ta po podatkih EIZ znižal za 8,6 odstotka, v Avstriji pa (po podatkih centralne banke) za 7,8 odstotka.
Realni padec slovenske gospodarske rasti v letu 2020 v primerjavi z letom prej znaša 5,5 odstotka. Z rezultatom sicer ne more biti zadovoljen nihče, a dejstvo je, da smo se bali, da bo mnogo, mnogo slabše.
Rezultati tako potrjujejo, da so vladni ukrepi, ki so državo doslej stali približno 3,5 milijarde evrov, v gospodarstvo prinesli zadovoljivo finančno stabilnost. Vendar pa bo za okrevanje gospodarstva pomembno spodbuditi tudi domačo potrošnjo.
Boj z epidemijo se torej premika v naslednjo fazo, ko bo ključen ponovni gospodarski zagon. Pri tem bodo Sloveniji v izdatno pomoč tako povratna kot nepovratna sredstva iz sklada za okrevanje.
Prav razdelitev teh sredstev bo, kot kaže, v prihodnjih dneh postala eno temeljnih področij političnih spopadov in debat. Slovenija mora načrt za porabo sredstev – ta morajo vključevati tudi projekte na področju digitalne in zelene preobrazbe – v Bruselj poslati do 30. aprila.
“Prvi vojaški ukrep Bidna: ukazal zračne napade na tarče v Siriji.”
Še ni en mesec predsednik pa že izvaja agendo levičarsko/LGTB “demokracije”. V roku 6 mesecev bo napadel Iran, ki ga Trump ni hotel. Zato so se vsi mediji obrnili proti njemu, vključno s Fox news. Mediji postajajo po celem svetu največji podpihovalec sovraštva in diktatorske “demokracije”.
In naši “levičarji”, ki imajo polne usta protiamerikanizma so seveda tiho.
Na Domovini pa hvalite Nemce, največje zaveznike tovrstne politike v Bruslju, in glavnih krivcev za skorajšen razpad EU.
EU ni in ne more biti 4. rajh, ker bo sicer v Europi zopet vojna. Po izgonu Anglije iz EU so Višegrajci zadnja obramba pred 4. rajhom in edini resnični zaveznik slovenskega naroda.
Podatki, ki ste jih primerjalno umestili v besedilo bi bili bistveno bolj pregledni če bi bili predstavljeni grafično. ZAKAJ? ker bi se tako bralec hitreje osredotočil na sporočilo. Prav tako bi se bolje zapomnil. In ne nazadnje, taki diagrami so za drugo javno uporabo bolj tehtni.
Za Vas, ki se trudite biti prepoznavni pa bi bili diagrami kot vir citiranja drugih sporočil in glas o kakovostnih prispevkih na Vašem spletnem naslovu bi se širil bistveno hitreje.
To je v splošnem bistvena razlika med naravoslovnim in družboslovnim pristopom obveščanja javnosti.