Optimistično razpoloženje med akterji v zdravstvu glede kandidatke za ministrico: pozna zdravstveni sistem, išče rešitve za probleme ...

Fotomontaža: Domovina

Valentina Prevolnik Rupel, zdajšnja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, je kandidatka za ministrico za zdravje. Predlog je premier že poslal v državni zbor. 

Kaj lahko od nje pričakujemo? Česa si želijo zdravniki?

52-letna ekonomistka Valentina Prevolnik Rupel je od 13. julija 2023 državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. Na ministrstvo je prišla po odstopu ministra Danijela Bešiča Loredana in državnih sekretarjev Tadeja Ostrca in Tjaše Vidic, ko je vodenje zdravstvenega resorja začasno prevzel premier Robert Golob.   

Pred opravljanjem funkcije državne sekretarke na Ministrstvu za zdravje, je delovala kot raziskovalka in znanstvena svetnica na Inštitutu za ekonomska raziskovanja (IER) v Ljubljani, kjer se je ukvarjala s področjem zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Je članica Strateškega sveta za zdravstvo predsednika Vlade, v preteklosti je delala kot svetovalka ministra za zdravje in kot svetovalka generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 

V zadnjih letih se Valentina Prevolnik Rupel ukvarja predvsem s področjem merjenja izidov zdravljenja in definiranjem kazalnikov kakovosti ter na vrednosti temelječi zdravstveni obravnavi, njeno širše področje delovanja pa so financiranje zdravstvenega varstva in zdravstveno zavarovanje ter vrednotenje zdravstvenih tehnologij, lahko preberemo v njenem življenjepisu. 

Kot pravi sama, bodo njene ključne naloge na položaju dostopnost do kakovostnega zdravstvenega varstva, vzdržnost financiranja in opredelitev košarice pravic. Imen ljudi, ki bodo sestavljali njeno ekipo, še ni izpostavila. Dejala je zgolj, da je nekaj imen že znanih, nekaj pa novih in da nekdanji minister za zdravje Dorijan Marušič ne bo državni sekretar. Da bo, če bo izbrana ona, ministrstvo iz ozadja pravzaprav vodil on, je bil namreč eden glavnih očitkov proti njeni kandidaturi. 

Ena njena prvih nalog pa bo odziv na naraščajoče število okužb s koronavirusom, ki smo mu priča v zadnjih dneh. Infektologe namreč skrbi, da bi bile v prihodnjih mesecih zaradi različnih respiratornih obolenj bolnišnice lahko preobremenjene.  

Dobra poznavalka slovenskega zdravstvenega sistema, ki bo morala reševati tisto, kar se še rešiti da

Kot so nam odgovorili pri Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, izbiro kandidatke za ministrico za zdravje pozdravljajo. Kljub temu, da ne izhaja iz same stroke, je dobra poznavalka slovenskega zdravstvenega sistema, so prepričani. 

“Od nove ministrice pričakujemo predvsem to, da bo v okviru zdravstvene reforme postavila v središče javnega zdravstvenega sistema bolnike, in ne izvajalcev. Ob tem si želimo tudi približanje modernim evropskim zdravstvenim sistemom, kjer se lahko v javno zdravstveno mrežo vključujejo prosto in glede na potrebe vsi izvajalci pod enakimi pogoji, tako javni zavodi kot zasebniki. Vsekakor bi pa morali imeti zdravniki ob tem tudi možnost proste izbire, v kakšni obliki bi znotraj javnega zdravstva želeli delovati, bodisi kot zaposleni v javnih zavodih bodisi kot zasebni zdravniki. Bodoči ministrici ob tem ponujamo tudi naše sodelovanje pri zagotavljanju skupnih ciljev, ki so predvsem kakovostna, varna in tudi dostopna oskrba bolnikov," so zapisali. 

“Novi minister oz., kot kaže ministrica, ki bo nastopil/-a funkcijo v sredini mandata Vlade, ne bo imel/-a sto dni časa za uvajanje in bo moral/-a takoj zagristi v grenko jabolko akutnih problematik in prioritetno s sistemskimi ukrepi reševati tisto, kar se še rešiti da. Tu so težave primarnega nivoja, kjer se parcialne rešitve niso izkazale kot rešitev, in zagotovo največji izziv, kako sploh ohraniti zdravnike in ostale zdravstvene delavce v javnem zdravstvenem sistemu,” pa so prepričani pri sindikatu Fides. 

V Zdravniški zbornici so po poročanju 24ur izpostavili, da so za reševanje težav v zdravstvu potrebni premišljeni pristopi. "Zdravniške organizacije bodo še naprej podpirale vse rešitve, ki ohranjajo javno in vsem dostopno zdravstvo. V ospredje postavljamo predvsem izzive zaposlovanja v javnem sistemu, ki mora ponujati konkurenčne delovne pogoje. Sistem želimo regulirati tako, da bi zaposleni v zdravstvu ostajali tam, kjer jih ljudje najbolj potrebujejo," so sporočili.

Predsednik strateškega sveta za zdravstvo, Erik Brecelj, je v oddaji 24UR ZVEČER povedal, da Prevolnik Ruplovo pozna že nekaj let, po njegovem mnenju pa je  v Sloveniji takšnih strokovnjakov, kot je ona, zelo malo. "Je ekonomistka, spozna se na finance, kakovost v zdravstvu. Nisem doživel, da bi kdaj operirala z izgovori, da bi kdaj odgovarjala z 'ne da se', pred vsakim problemom se zamisli, ponudi rešitev, išče naprej, vrta," je dejal.

V slovenskem zdravstvu potrebujemo ministra za zdravstvo (in ne za zdravje)

“Upoštevaje izkušnje in dogajanja v zadnjih letih v slovenskem zdravstvu potrebujemo ministra za zdravstvo (in ne za zdravje), ki bo močna politična oseba, da se bo lahko spopadala z lobiji v zdravstvu, ki bo razumela strokovnjake, ki zdravstvo obravnavamo kot ekonomsko organizacijski sistem, ki ne bo zdravnik, ker zdravniki nimajo niti osnovnega znanja za ekonomsko organizacijske probleme, in ki bo znala sodelovati z ljudmi, ki se s tem vidikom zdravstva ukvarjamo strokovno,” pa je za Domovino poudaril profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Maks Tajnikar. 

Kot je izpostavil, je Donald Trump kot predsednik ZDA v času pandemije imel le enega ključnega svetovalca – dr. Anthonyja Faucija, in ne več kot 20-članski klub v svetovalni skupini, kot je naša sedanja praksa. Dr. Valentina Prevolnik Rupel ima po teh kriterijih osnove, da izpolni vsaj nekatere pogoje za ustreznega ministra, glede spopadanja z lobiji pa da je stopila v zelo velike škornje, saj do sedaj še ni delala na nobenem menedžerskem položaju, vsaj približno enakovrednem ministrskemu mestu, še dodaja dr. Tajnikar. 

Dr. Alenka Forte pa po drugi strani izpostavlja, da je dr. Prevolnik Rupel glede na njen življenjepis poizkusila že marsikaj ter svetovala marsikomu v zdravstveni politiki, tako da ni jasno, kaj bo spremenila, če do sedaj kot svetovalka z ustreznimi nasveti ni zdravstvene politike potisnila v pravo smer. 

“Brez spremembe zakona o delovanju javnih zdravstvenih zavodov in upravljanju javnih zavodov, plačevanju zaposlenih po učinku, ni izgledov za izboljšanje sistema. Tiščanje v socialistično državno zdravstvo pač ne pomaga,” zaključi dr. Fortejeva.  

Izbrano za naročnike
Domovina 117: Prepoved telefonov v šolah: kdaj in zakaj
Večerja v Emavsu – Jan Steen
Evropa je pritrdila Hitlerju, genocid nad Armenci se ponavlja
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Mladi zdravniki: Nobena vlada doslej ni tako ignorirala stroke, hkrati pa sledila interesom ozkih lobijev in nevladnih organizacij
  • 01. 11. 2025
Po vladni »revoluciji« v zdravstvu bodo kratko potegnili bolniki
  • 05. 12. 2025
Paliativna oskrba naj bo pravica vseh, ne le privilegij redkih
  • 06. 12. 2025