Ojoj, Američani nam prisluškujejo!

Rok Čakš
3

»Čuj Minka, kak je že tisti tvoj recept za filanga piščanca? Sam počaj, ne po telefonu, nam prisluškujejo Američani! Napiš rajš na Fejsbuk.«

Slovenski mediji nam te dni ponujajo še razlog več za zgražanje nad temi groznimi Američani. Ne samo Angeli Merkel, prisluškujejo celo Slovencem in to navadnim ljudem!

Pred njihovo nenasitno radovednostjo ni varen več noben medsosedski trač, niti recept za slasten borovničev štrudl, ki ga gospodinje po žici ali zraku zaupajo le svojim najboljšim prijateljicam.

Ob grožnji, da bo rdečelična ameriška kmetica v osrednjem Coloradu spekla točno tak jabolčni zavitek kot vaša babica, pri občasnem škrtanju v slušalki človek vendarle dobi neprijeten občutek. Kaj pa če res kdo posluša?!

Dilema ni zanemarljiva, če pomislimo, koliko poslov, prijateljskih razmerij, zakonskih zvez … bi čez noč propadlo, če bi vse izgovorjeno slišala napačna ušesa.

Ameriških vohunov ne zanimajo vaši osebni problemi

Ako menite, da škrtanje v vašem telefonu povzroča zvedav jenki, svojo vlogo v svetovnem ustroju najverjetneje precenjujete, razen če se pišete Cerar ali vodite katero drugo državo.

No, na muhi vas morda imajo tudi, če v prostem času švercate mamila ali rekrutirate borce za ISIS.

Da razblinimo strahove, najprej odmislite predstave o ogromnih halah s tisoč seksi telefonistkami, na uho pritiskajočimi zvončasto slušalko. Sodobne tehnike masovnega telefonskega prisluškovanja so namreč povsem digitalizirane. Klice prestrezajo zmogljivi računalniški programi, jih pretvarjajo v pisno obliko in selekcionirajo po ključnih besedah, oziroma celo po vnaprej določeni tematiki.

Do človeških obveščevalnih posadk tako pridejo zgolj računalniško selekcionirani podatki, nanašajoči se na teme, s katerimi se obveščevalci ukvarjajo pri svojem delu.

Peke štrudla ponavadi ni med njimi.

Američani so grdi rački, kaj pa Rusi in Kitajci?

Slovenski mediji imajo na muhi seveda Američane, zvesto prispevajoč uvrstitvi Slovenije med top 10 svetovnih držav z najbolj sovražnim odnosom do ZDA.

Do človeških obveščevalnih posadk tako pridejo zgolj računalniško selekcionirani podatki, nanašajoči se na teme, s katerimi se obveščevalci ukvarjajo pri svojem delu.

Peke štrudla ponavadi ni med njimi.

A v resnici je razlog našega zgražanja zgolj posledica njhovega »mehkega«, da ne rečemo demokratičnega pristopa do ljudi, ki brezobzirno kradejo državne skrivnosti.

Življenje Edwarda Snowdna po izdaji, svetovni slavi navkljub, verjetno ni kaj lepše kot poprej, a človek je vsaj živ, kar ni tako samoumevno, kot se zdi na prvi pogled.

Dezerterstvo in izdaja se namreč marsikje po svetu kaznujeta s smrtjo, tudi v mirnodobnem času. Na področju obrambe in varnosti namreč sodita med najtežje in najbolj preganjane zločine.

Kdor je torej prepričan v hudo krivico, ki se godi Snowdnu, živi v utopiji podobni tisti, da se s prisluškovanjem množicam ukvarjajo le Američani, ne pa tudi vzpenjajoči se svetovni hegemoni kot sta Rusija in Kitajska.

Razlika je zgolj v tem, da o teh žvižgačih nikoli ne boste slišali ne vi, ne njihove matere v brezupnem iskanju njih grobov.

So države, katerim se Edward Snowden enostavno ne more zgoditi.

Pa saj ste jim že vse povedali

Glede morebitnega prisluškovanja Američanov tako lahko povsem mirno spite. Iz vaših najbolj zaupnih telefonskih pogovorov tako ali tako ne bi mogli izvedeti nič kaj več od vsega, kar ste jim povsem prostovoljno in samoiniciativno zaupali preko Facebooka ter drugih družabnih omrežij.

Kdo ste, kaj so vaši hobiji in navade, koliko otrok imate in ooo, kako luštni so na vseh teh fotografijah, kdaj ste doma in kdaj odhajate za mesec dni v tujino, v katerih trgovinah nakupujete in pred kakšnimi potrošniškimi produkti se vam zašibijo kolena ter odpre denarnica … in še in še … O tem, kar potrebujete za “srečno življenje”, vedo precej več od vas samih.

V dobi Facebooka so telefonski prisluhi kamenodobna dejavnost.

Sam svoj mojster: kako narediti telefonsko prisluškovalno napravo iz domačih pripomočkov

3 KOMENTARJI

  1. Že dolgo nisem naletel na članek, s katerim bi se hkrati tako strinjal in hkrati tako zelo ne strinjal.

    Najprej, povsem se strinjam z naslednjimi trditvami:
    – Precej več informacij ljudje prostodušno objavljamo sami od sebe, prisluškovanje telefonskim pogovorom prispeva zgolj majhen delež zbranih podatkov o nas.
    – Ne prisluškujejo (tako, počez) zgolj ZDA, temveč tudi Rusija, Kitajska …, prav verjetno tudi naša Sova.
    – Peka štrudla obveščevalcev ponavadi ne zanima (a je primer povsem banalen).

    Žal pa je povsem zgrešena poanta, da nam je “lahko vseeno”. Ni res! Obseg prisluškovanja, ki ga izvajajo (vse večje) obveščevalne agencije, predstavlja občutno nesorazmeren poseg v našo zasebnost. Enostavno nas vse obravnavajo kot potencialne zločince in preiskujejo brez (po zakonu potrebnega) utemeljenega suma. Dejstvo, da podatke v osnovi obdelujejo računalniki in ne ljudje, je slaba tolažba. Z dogajanjem se tudi nikakor ne smemo strinjati zgolj zato, ker “je drugje še slabše” in take novice “sploh ne bi prišle na dan”. (Če kritiziramo eno stran, ne pomeni, da prikimavamo drugim, ki počnejo enako.) Tudi v ZDA so brez dvoma utišali že mnogo “žvižgačev”. Snowden enostavno ni imel izbire – če ne bi šel javno in globalno, že dolgo ne bi bilo ne duha ne sluha o njem. Lahko se motim, a menim, da je naredil v dobri veri za svojo domovino (in svet). Zloraba oblasti ne more in ne sme biti državna skrivnost!

    Za konec pa samo še citat:
    “Arguing that you don’t care about the right to privacy because you have nothing to hide is no different than saying you don’t care about free speech because you have nothing to say.”

  2. Poanta prispevka ne želi biti toliko v tem, da nam bi moralo biti vseeno za prisluškovanje, ampak da bi se ljudje začeli zavedati, kaj pravzaprav počnejo na Facebooku in v drugih družabnih omrežjih ter da je to povsem v nesorazmerju z zgražanji v zvezi s telefonskim prisluškovanjem.

    Ker eden glavnih informacijskih poslov je danes prav trgovanje z bazami, v katerih se zbirajo in analizirajo potrošniške navade … in te informacije so za korporacije zlata jama, za ljudi pa mnogo bolj problematične od tistega, kar bi o njih nekdo uspel izvedeti denimo preko telefonskega prisluškovanja.

    Zgražanje nad prisluškovanjem je zato zgolj prazna lupina, morda celo namerna decepcija od resničnega, prostovoljnega in samoiniciativnega posredovanja svojih osebnih, celo intimnih informacij povsem neznanim osebam, interesnim skupinam in posredno velikim trgovskim korporacijam.

    Sicer pa hvala za dobro argumentiran komentar.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime