Od nižjega IQ do psihoze: Kakšna so tveganja uživanja konoplje

Foto: pixabay.com
POSLUŠAJ ČLANEK

Bliža se dan treh referendumov, ki naj bi potekali na dan evropskih volitev, 9. junija. O morebitnih posledicah legalizacije marihuane na ravni družbe smo že pisali. Tokrat pa pišemo o posledicah in tveganjih uživanja konoplje za posameznika.

Kot navaja Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), je ponudba konopljinih izdelkov vse bolj raznolika. Marihuana je najbolj priljubljena droga v ZDA in v Evropi. Lansko poročilo EMCDDA je ugotovilo, da je v Evropi (skoraj) dnevnih rekreativnih uporabnikov konoplje približno 1,3 % odraslih, kar je 3,7 milijona ljudi. V starostni skupini od 15 do 64 let jih je 8 % odgovorilo, da so marihuano uživali v zadnjem letu.

Trendi se med državami razlikujejo. V Sloveniji se je količina THC v odpadnih vodah leta 2022 glede na 2021 zmanjšala po meritvah na vseh lokacijah, vključenih v raziskavo; v Domžalah na primer za približno 17 %, v Ljubljani pa za 44 %.

Na Portugalskem se je v omenjenem obdobju na vseh treh merilnih mestih delež THC povečal za od 12 do 35 %.

Rekreativno uživanje konoplje je sicer po zadnjih podatkih, ki so jih EMCDDA posredovale države članice, najbolj priljubljeno v Španiji, Franciji, Italiji in na Nizozemskem, Češkem in Hrvaškem.

V Španiji je 15,1 % mladih, starih med 15 in 34 let, odgovorilo, da so marihuano uživali v zadnjem mesecu. V Sloveniji je tako odgovorilo 6,1 % mladih (slovenski podatki se sicer nanašajo na leto 2018).

Konoplja in medicina: potencialne koristi konoplje

Konoplja vsebuje dve uporabni sestavini (kanabinoida): THC ali tetrahidrokanabinol in CBD (kanabidiol). CBD ni psihoaktiven in ga lahko že danes dobite v lekarni kot CBD olje, kremo, obliž ali pršilo. CBD se promovira kot zdravilo za lajšanje simptomov različnih težav: od vnetij, artritične in nevropatske bolečine, do tesnobe in epilepsije.

Raziskovanje v medicini se v zadnjih letih veliko posveča preverjanju zdravilnih učinkov konoplje.

Ena od prednosti CBD-ja je, da lahko, čeprav ni psihoaktiven, po izsledkih nekaterih raziskav bolj kot THC-vsebujoči pripravki pomaga tudi pri psihičnih težavah, kot je tesnoba – in to brez resnih stranskih učinkov.

Stranski učinki in tveganja, o katerih je ponavadi govora v povezavi z medicinsko in rekreativno rabo konoplje, se nanašajo na THC.

Tako THC kot CBD sta po nekaterih raziskavah učinkovita pri nadzoru simptomov Tourettovega sindroma, ki povzroča tike ali nenadzorovane in nenamerne ponavljajoče se gibe in vokalizacije. Pomagala naj bi pri tikih samih, a tudi pri tesnobi ter pri obsesivno-kompulzivni motnji, ki je lahko prisotna pri posameznikih s Tourettovim sindromom.

Konoplja je v medicini med drugim uporabna na področju multiple skleroze, epilepsije, kronične bolečine, vnetne črevesne bolezni in nazadnje v paliativni medicini. (Več o medicinski rabi konoplje v Sloveniji in o problematiki referenduma si lahko preberete tukaj.)

Lani v BMJ objavljena metaanaliza je našla tako dobre kot slabe učinke kanabisa. Glede rekreativne rabe marihuane avtorji svetujejo previdnost: uživanje marihuane med adolescenco in zgodnjo odraslo dobo poveča tveganje za razvoj duševnih motenj. Marihuano še posebej odsvetujejo nosečnicam, problematična pa je tudi z vidika prometne varnosti, saj lahko poslabša pozornost, presojo in vid.

Redno uživanje konoplje so raziskave povezale tudi s slabšanjem pozornosti, spomina in motoričnega nadzora.

Tveganja kratkoročnega uživanja konoplje

Raziskava, objavljena v National Library of Medicine, navaja različne negativne učinke kratkoročnega in dolgoročnega uživanja konoplje.

Kratkoročna uporaba lahko vpliva na kratkoročni spomin, kar pomeni, da otežuje učenje in zadrževanje informacij. Poslabša lahko tudi koordinacijo gibov, kar lahko negativno vpliva na vožnjo in poveča tveganje za poškodbe.

Povzroči lahko tudi spremembe v presoji, pri čemer se poveča tveganje za spolne odnose, ki lahko povzročajo spolno prenosljive bolezni. Nazadnje pa lahko, v višjih dozah, pri nekaterih povzroči tudi paranojo in psihotična stanja.

Tveganja dolgoročne rabe: kritična predvsem adolescenca

Eno od bolj očitnih tveganj je zasvojenost. Ta se pojavi pri 9 % vseh uporabnikov nasploh, pri 17 % tistih, ki marihuano pričnejo uporabljati med adolescenco, in pri od 25 do 50 % tistih, ki jo uporabljajo dnevno.

Uživanje konoplje v adolescenci je po raziskavah problematično z več vidikov. Z uporabo konoplje v adolescenci je visoko povezan moten razvoj možganov, a tudi slabši učni uspeh – s povečanim tveganjem, da bo uporabnik opustil šolanje. Lahko pride tudi do motenj v kogniciji ter do nižje inteligence (IQ ali inteligenčnega kvocienta) pri najstnikih, ki redno uživajo marihuano.

Nazadnje pa so raziskave objektivnih in subjektivnih poročil ugotovile, da je rekreativna uporaba konoplje v adolescenci povezana z nižjim zadovoljstvom z življenjem in s slabšim uspehom.

Po svetu se vse bolj omejuje uporabo tobačnih izdelkov zaradi različnih zdravstvenih tveganj kajenja. Dolgoročna rekreativna raba, predvsem kajenje, marihuane, lahko povzroča kronični bronhitis.

Tako kot kratkoročna raba, pa lahko dolgoročna poveča tveganje za razvoj psihotičnih motenj, kot je shizofrenija. To velja predvsem za posameznike, ki imajo za tovrstne motnje genetska nagnjenja. A ta niso nekaj, za kar bi ljudi testirali izven znanstvenih raziskav.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike