Ob 27. aprilu: to so borci in veterani, ki ohranjajo zgodovinski spomin

S proslave ob dnevu upora proti okupatorju z Boča (foto: Egon Horvat, Kozjansko.info)
POSLUŠAJ ČLANEK
Ob današnjem državnem prazniku se Slovenci spominjamo trenutkov narodove zgodovine, ko smo se uprli okupatorjem in drugim zavojevalcem, bodisi v 2. svetovni vojni, ob osamosvojitvi in v drugih zgodovinskih obdobjih.

Poudarek številnih proslav in komemoracij po Sloveniji je sicer na partizanskem boju proti Nemcem, Italijanom in Madžarom v 2. svetovni vojni, zato so v glavni organizatorski vlogi večinoma člani Zveze združenj borcev za vrednote NOB.

Na Domovini smo se pozanimali, kako delujejo različne veteranske organizacije v Sloveniji, ob katerih praznikih so najbolj angažirani, koliko članstva imajo in koliko javnih sredstev za njihovo delovanje namenjamo davkoplačevalci.

Kot se širom Slovenije ne da zgrešiti, so v prvih organizatorskih vrstah danes člani ZZB za vrednote NOB. Lani so ob aprilskih in majskih (9. maj - dan zmage) praznikih organizirali 138 proslav, ki se jih je po njihovem štetju udeležilo okoli 120 tisoč ljudi.

Ob 27. aprilu imajo poleg proslav organizirane tudi številne druge slovesnosti in dogodke, kot so pohodi, spominske svečanosti pri spomenikih ter dvig zastave.

Člani ZZ NOB so bili udeležen tudi na včerajšnji državni proslavi v Križankah, svojo osrednjo proslavo pa organizirajo v Pionirskem domu v Ljubljani, kjer bodo svečano podeli listine ter zlate plakete ZZB NOB Slovenije.

ZZB sicer med letom organizira še številne druge dogodke, lani skupno 435 proslav, 108 spominskih pohodov in 578 komemoracij. Čeprav finančno dobro podprti, organizatorske naloge večinoma opravljajo prostovoljci brez honorarjev, materialne stroške za dogodke pa na lokalni ravni pokrijejo s pomočjo občin ter drugih donatorjev.

Sama zveza je za osrednje proslave ter za pomoč regionalnim združenjem namenila 150.000 evrov. Slednja sredstva je delno prejela iz državnega proračuna, saj gre za naloge v javnem interesu.

Na državnih proslavah ob ostalih praznikih borci sodelujejo z udeležbo svojih članov, predstavnikov zveze ter praporščakov. V počastitev 25-letnici osamosvojitve bodo letos organizirali tudi slavnostno sejo Glavnega odbora Zveze.

Druga veteranska združenja se bolj osredotočajo na ostale praznike


Z vprašanji o njihovih aktivnostih v zvezi z organizacijo proslav ob državnih praznikih smo se obrnili tudi na Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, Združenje Sever ter Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve.

V Zvezi veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) so bili, tako kot v borčevski organizaciji in Združenju sever, udeleženi v včerajšnji državni proslavi. Poleg tega njihova območna združenja vključena v organizacijo oziroma v sodelovanje tudi na mnogih lokalnih proslavah.

Kot pravijo, se udeležujejo vseh državnih proslav, na katere dobijo povabilo. Skupaj z Združenjem Sever so organizirali državno proslavo ob lanskem Dnevu suverenosti v Novem mestu. Sredstva za takšne in podobne prireditve zagotovijo iz lastnih virov ter z donacijami.

Zveza policijskih veteranskih društev Sever se, ob 27. aprilu udeležuje vseh drugih državnih praznovanj ob dnevu državnosti, dnevu spomina na mrtve in dnevu samostojnosti ter enotnosti. Druge proslave obiščejo, če so nanje povabljeni.

Ob Dnevu upora proti okupatorju proslav ne organizirajo, saj smatrajo, da ti dogodki sodijo v drugo zgodovinsko obdobje: "Zgodovinsko obdobje članov Združenja in društev Sever je obdobje vojne za Slovenijo leta 1991, saj smo status vojnega veterana pridobili zaradi udeležbe v tej vojni. To pa ne pomeni, da se prireditev v počastitev dneva upora proti okupatorju ne udeležujemo, tudi na regionalni in lokalni ravni, kjer so občasno v vlogi soorganizatorja, pa tudi osrednji govorniki," so zapisali za Domovino.

Bolj na skrbi imajo državni praznik dan suverenosti 25. oktobra ob spominu na odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije (ki pa ni dela prosti dan), ki je bil ustanovljen na njihovo pobudo in pobudo Zveze veteranov vojne za Slovenijo.

Do sedaj so na ta dan proslavo organizirali ZVVS ter Združenje Sever, na vsakih 5 let pa tudi Ministrstvo za notranje zadeve ter Ministrstvo za obrambo, letos pa bo na ta dan v Kopru državna proslava organizirana s strani vladnega odbora.

Lani se je na več proslavah na dan suverenosti po njihovih podatkih zbralo okoli 2.800 članov in drugih obiskovalcev, skupni stroški obeh društev pa so zanje bili okoli 30.000 evrov. Kot društva v javnem interesu finance pridobivajo iz državnega proračuna, pa tudi s članarino, sponzorskimi sredstvi in donacijami ter s prostovoljnim delom.

V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) za Domovino niso našli časa.

Članstvo in financiranje veteranskih organizacij

Zveza združenj borcev za pravice NOB ima 42.000 članov, od tega okoli 9.000 udeležencev NOB. Povprečna starost slednjih je 89 let, drugih članov pa okrog 60 let. V zvezo je vključenih 82 združenj in društev, člani pa delujejo v 705-ih krajevnih organizacijah.

V minulih desetih letih so iz javnih sredstev, večinoma iz državnega proračuna, prejeli slabih 4.5 milijonov evrov, ob tem pa posamezne članice zvez dobivajo še sredstva iz proračunov občin, šol, vrtcev, muzejev, zavoda za zaposlovanje in drugih javnih institucij. Številke se vrtijo od 50 tisoč do 150 tisoč evrov po posameznem  združenju v obdobju zadnjih 10 let.

Zveza veteranov vojne za Slovenijo šteje 24.264 članov in je v zadnjih desetih letih iz javnih virov, večinoma iz državnega proračuna, prejela okrog približno 5.5 milijona evrov, območna združenja pa, podobno kot borčevska, prejemajo tudi sredstva iz proračunov občin v primerljivih, morda za odtenek nižjih številkah kot ZZB NOB. Zanimivo pri tem pa je, da je šol, vrtcev, muzejev ... pri tem mnogo manj, kot pri borcih.

Zveza policijskih veteranskih društev Sever šteje 6.307 članov in je kot organizacija na državni ravni v zadnjih desetih letih prejela okoli milijon evrov javnih sredstev, ponovno veliko večino iz državnega proračuna.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je od vpisa v register, januarja 2011, s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prejelo 254.679,00 evrov, s strani drugih ministrstev in državnih zavodov pa še okoli 63 tisoč evrov sredstev.



V Sloveniji deluje še nekaj manjših veteranskih organizacij, kot so Zveza časnikov Slovenije, Zveza MORIS in društvo Nova slovenska zaveza



Državne proslave v letu 2016

  • Prešernov dan, slovenski kulturni praznik (8. februar)

  • Dan upora proti okupatorju (27. april)

  • Dan državnosti (25. junij)

  • Dan suverenosti – 25 let od odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije (25. oktober)

  • Dan samostojnosti in enotnosti – 25. obletnica sprejema Ustave Republike Slovenije (26. december)




KOMENTAR: Eva Gajšek
Borci umirajo, tradicija in bogato financiranje ostaja
Predstavljene veteranske organizacije zagotovo imajo pomembno vlogo pri ohranjanju dediščine in spomina na prelomne trenutke v zgodovini slovenskega naroda. Kljub temu pa v oči bode situacija v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB, v kateri so resnični vojni veterani, iz razumljivih razlogov, že v veliki manjšini. Ta organizacija se, po načelu ideološke reprodukcije, tako iz združenja veteranov vse bolj spreminja v združenje ljudi podobnih pogledov in vrednot. To je sicer v demokratični družbi povsem legitimna oblika organiziranja, vprašljiva pa je upravičenost financiranja po kriterijih, primerljivih z ostalimi veteranskimi organizacijami. Kot vidimo, preobrazba iz veteranske v vrednotno organizacijo ljudi, ki se v 2. svetovni vojni niso borili, na bogato javno financiranje ZZB NOB nima nikakršnega vpliva, kar odpira vprašanje o upravičenosti tako izdatne porabe davkoplačevalskega denarja v te namene.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Možina, Makarovič
Enaki vatli za vse
11. 6. 2024 ob 13:08