O izzivih migrantske krize: braniti vrednote, spoštovati zakone, skrbeti za varnost (video)
POSLUŠAJ ČLANEK
Na okrogli mizi o izzivih migrantske krize za Evropo in Slovenijo so se v prostorih NSi pogovarjali nekdanji minister za notranje zadeve ZR Nemčije in namestnik vodje poslanske skupine CDU/CSU v nemškem parlamentu dr. Hans Peter Friedrich, nekdanji minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel, poslanec NSi mag. Matej Tonin in predsednik Odbora Državnega zbora RS za zunanjo politiko Jožef Horvat.
Gospod Friedrich je najprej opozoril na to, da se trenutno v EU ne spoštuje zakonov, kot sta šengenski in dublinska konvencija, kar vzbuja skrb. »Želim si evropsko konferenco o varnosti meja, kjer bodo vse članice EU povedale, da si to varnost želimo zagotoviti. V Nemčiji imamo situacijo, da vsi politiki še niso spoznali, da obstaja meja, koliko ljudi lahko integriramo.« je opisal situacijo v Nemčiji in komentiral tudi politiko kanclerke Merklove: »Nemška kanclerka ima 14. decembra kongres CDU, na katerem bo morala dati odgovore na vprašanja, do katerih do danes še ni prišla.«
Na vprašanje kaj svetuje Sloveniji ali naj le ta zapre mejo je Friedrich povedal, da mora vsaka država varovati svojo mejo saj je to njena suverenost. »Če pa bo prišlo do zapiranja mej, moramo doseči dogovor, da bo do tega prišlo v državah od Nemčije do Grčije istočasno, torej na isti dan.«
Dimitrij Rupel se s svojim prehodnikom strinja v tem, da je treba spremeniti evropsko migrantsko politiko z več ukrepi: »Spremeniti je treba evropsko pogodbo, do česar mora priti čim prej. Morda bi bilo treba spremeniti tudi ustavo. Potrebujemo skupno evropsko vojsko in policijo, ki bosta ščitili zunanje meje EU.«
Poslanec Matej Tonin vidi največjo nevarnost v tem, da EU zaradi svoje nepremišljene migrantske politike ustvari še več revežev in nezadovoljnih ljudi. Pravi, da se migrantskega toka ne da omejiti drugače kot z ograjo. Poziva k zaostritvi registracijskih postopke na meji, s čimer bi moral vsak migrant dati svoj prstni odtis.
Jožef Horvat se je ob vsem tem vprašal, kje je 400 policistov, ki so bili Sloveniji obljubljeni s strani EU. Od teh je Slovenija dobila le nekaj več kot sto. Pokomentiral je tudi odnose s Hrvaško, ki jih vidi predvsem skozi prizmo volilne kampanje. »Prišel bo čas, ko bo tudi Slovenija imela evropsko južno sosedo.« je še dejal.
Gospod Friedrich pravi, da bi bilo krivično napade v Parizu gledati skozi prizmo vsesplošnega nezaupanja migrantom, je pa varovanje mej danes najbolj pomembna stvar. Opozoril je, da moramo od držav zahtevati takšna merila, kot jih imamo v zasebnem življenju: »Če nekdo stoji pred našimi vrati in potrebuje pomoč, se boji za svoje življenje, ga sprejmimo. Če pa nekdo želi pri nas živeti, ker imamo lepšo hišo od njegove, ga moramo razumeti, a zavrniti.«
Tonin je opozoril na vračanje readikaliziranih borcev iz Sirije prek migrantskega toka v EU. Smo varna država pravi, dejstvo pa je, da nihče ne more zagotoviti stoodstotne varnosti niti v Sloveniji.
Rupel je za konec povedal še, da živimo v svetu, ki smo ga gradili tisoč let in nas ne sme biti sram tega sveta tudi braniti. »Ni mogoče reči da so vsi muslimani teroristi, ampak vsi teroristi pa so muslimani.« je še dodal v opozorilo.
Celotno okroglo mizo si lahko ogledate tukaj:
Gospod Friedrich je najprej opozoril na to, da se trenutno v EU ne spoštuje zakonov, kot sta šengenski in dublinska konvencija, kar vzbuja skrb. »Želim si evropsko konferenco o varnosti meja, kjer bodo vse članice EU povedale, da si to varnost želimo zagotoviti. V Nemčiji imamo situacijo, da vsi politiki še niso spoznali, da obstaja meja, koliko ljudi lahko integriramo.« je opisal situacijo v Nemčiji in komentiral tudi politiko kanclerke Merklove: »Nemška kanclerka ima 14. decembra kongres CDU, na katerem bo morala dati odgovore na vprašanja, do katerih do danes še ni prišla.«
Na vprašanje kaj svetuje Sloveniji ali naj le ta zapre mejo je Friedrich povedal, da mora vsaka država varovati svojo mejo saj je to njena suverenost. »Če pa bo prišlo do zapiranja mej, moramo doseči dogovor, da bo do tega prišlo v državah od Nemčije do Grčije istočasno, torej na isti dan.«
Dimitrij Rupel se s svojim prehodnikom strinja v tem, da je treba spremeniti evropsko migrantsko politiko z več ukrepi: »Spremeniti je treba evropsko pogodbo, do česar mora priti čim prej. Morda bi bilo treba spremeniti tudi ustavo. Potrebujemo skupno evropsko vojsko in policijo, ki bosta ščitili zunanje meje EU.«
Poslanec Matej Tonin vidi največjo nevarnost v tem, da EU zaradi svoje nepremišljene migrantske politike ustvari še več revežev in nezadovoljnih ljudi. Pravi, da se migrantskega toka ne da omejiti drugače kot z ograjo. Poziva k zaostritvi registracijskih postopke na meji, s čimer bi moral vsak migrant dati svoj prstni odtis.
Jožef Horvat se je ob vsem tem vprašal, kje je 400 policistov, ki so bili Sloveniji obljubljeni s strani EU. Od teh je Slovenija dobila le nekaj več kot sto. Pokomentiral je tudi odnose s Hrvaško, ki jih vidi predvsem skozi prizmo volilne kampanje. »Prišel bo čas, ko bo tudi Slovenija imela evropsko južno sosedo.« je še dejal.
Vrednote je potrebno braniti
Gospod Friedrich pravi, da bi bilo krivično napade v Parizu gledati skozi prizmo vsesplošnega nezaupanja migrantom, je pa varovanje mej danes najbolj pomembna stvar. Opozoril je, da moramo od držav zahtevati takšna merila, kot jih imamo v zasebnem življenju: »Če nekdo stoji pred našimi vrati in potrebuje pomoč, se boji za svoje življenje, ga sprejmimo. Če pa nekdo želi pri nas živeti, ker imamo lepšo hišo od njegove, ga moramo razumeti, a zavrniti.«
Tonin je opozoril na vračanje readikaliziranih borcev iz Sirije prek migrantskega toka v EU. Smo varna država pravi, dejstvo pa je, da nihče ne more zagotoviti stoodstotne varnosti niti v Sloveniji.
Rupel je za konec povedal še, da živimo v svetu, ki smo ga gradili tisoč let in nas ne sme biti sram tega sveta tudi braniti. »Ni mogoče reči da so vsi muslimani teroristi, ampak vsi teroristi pa so muslimani.« je še dodal v opozorilo.
Celotno okroglo mizo si lahko ogledate tukaj:
Zadnje objave
Kučan ve, da je konec igre blizu
20. 1. 2025 ob 6:00
Kako izboljšati spanec
19. 1. 2025 ob 18:18
Terapevtski obisk kranjske kostnice ali memento mori: Pomni, da boš tudi ti umrl
19. 1. 2025 ob 12:00
Slovenija, lepa in čista. Mar res?
19. 1. 2025 ob 9:00
France Prešeren (2/12): »Stanu se svojega spomni, trpi brez miru!«
19. 1. 2025 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Terapevtski obisk kranjske kostnice ali memento mori: Pomni, da boš tudi ti umrl
19. 1. 2025 ob 12:00
France Prešeren (2/12): »Stanu se svojega spomni, trpi brez miru!«
19. 1. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JAN
20
Predavanje o slovenskem odkrivanju starega Egipta
20:30 - 22:00
JAN
21
Semič - svetovalna točka Svetovalnega središča Pokolpje
17:00 - 19:00
JAN
21
Nataša Sedej: Zvezdno okno (otvoritev kiparske razstave)
18:00 - 20:00
Video objave
[Odmev tedna] Bojan Požar: Rdeči škornji Urške Klakočar Zupančič
18. 1. 2025 ob 1:09
Odmev tedna – dr. Sebastjan Jeretič: »Svoboda je lagala slovenski javnosti.«
11. 1. 2025 ob 9:30
Izbor urednika
[Odmev tedna] Bojan Požar: Rdeči škornji Urške Klakočar Zupančič
18. 1. 2025 ob 1:09
Odmev tedna – dr. Sebastjan Jeretič: »Svoboda je lagala slovenski javnosti.«
11. 1. 2025 ob 9:30
Domovina 182: Bodo luksuzne vile neobdavčene?
8. 1. 2025 ob 6:00
1 komentar
[email protected]
Leta 1991 smo se odločili za samostojno in suvereno Slovenijo. Sedaj smo leta 2015 in se upravičeno počutimo ogroženo. Skozi našo državo hodi reka tujcev, brez dokumentov. Je to prav, kam nas bo to pripeljalo? Nas je kdo vprašal za mnenje? Za vsako neumnost imamo v Sloveniji referendum, koliko jih je že bilo med njimi sta bila najbolj neumna vsaj dva: Oplojevanje samskih žensk in o zapiranju trgovin ob nedeljah. Še vedno so vse trgovine ob nedeljah odprte (komu mar) in komu mar, če bi se morda dve samski čudakinji dali umetno oploditi? O tako pomembnem vprašanju pa nimamo nikakršne možnosti odločanja?
In naj potem še kdo reče, da imamo demokracijo. Vsi smo tiho in prepuščeni nespametnim evropskim politikom in njihovim zmedenim navodilom.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.