NSi prehitela Svobodo s predlogom ustavnih sprememb: drugačen volilni sistem, poseg v državni svet in ustavno sodišče

Uredništvo
Foto: Zajem slike Twitter NSi
POSLUŠAJ ČLANEK
V NSi so danes v javnost dali pobudo za sprejem obsežnih sprememb Ustave RS, ki bi uredile vrsto ustavnopravnih težav, s katerimi se Republika Slovenija ukvarja že zadnjih 30 let. Poleg tega so predstavili tudi predlog za spremembo volilne zakonodaje, imenovanja ministrov, predlog o ukinitvi ali spremembi pristojnosti Državnega sveta ter spremembo imenovanja sodnikov in spremembo sestave sodnega sveta.

Ob tem je predsednik NSi Matej Toni poudaril, da nima podatkov o tem, ali bi se v vladajoči koaliciji s katero izmed njih strinjali. A NSi se po njegovih besedah zaveda svoje vloge, da brez njihovih glasov ni mogoče oblikovati ustavnih sprememb. Zato so pohiteli s svojim predlogom. 

“Že dalj čas se govori o tem, da je jesen tisti pravi čas za pogovor o ustavnih spremembah. Jesen pa se nezadržno bliža,” je dejal predsednik NSi Matej Tonin.

V NSi se zavedajo, da koalicija brez NSi ne more zbrati potrebnih 60 glasov za ustavne spremembe, zato so vnaprej želeli povedati, katere so tiste spremembe ustave, ki so jih pripravljeni podpreti in ki jih po njihovem mnenju Slovenija potrebuje:

Sprememba volilnega sistema: z 8 na 18 volilnih enot in z 90 na 92 poslancev


Prvi predlog je spremeniti volilni sistem. “Ta naj bo po novem bolj jasen, poenostavljen in volivcem naj daje več teže, da direktno izberejo, kdo bo izvoljen za poslanca,” je dejal predsednik NSi. V stranki predlagajo povečanje volilnih enot z 8 na 18. V vsaki bi tako volivci izvolili 5 poslancev, kar bi pomenilo, da bi bilo po novem sistemu voljenih 90 poslancev, DZ pa bi imel 92 poslancev. Vsi deli Slovenije bi bili na ta način zastopani enakopravno, volivci pa bi imeli preferenčni glas.

Po besedah Mateja Tonina to ne pomeni, da se NSi več ne strinja z ukinitvijo volilnih okrajev, a so nov predlog pripravili zato, ker vidijo, da za ukinitev volilnih okrajev ni prave možnosti. Predlogu namreč nasprotujeta tako SDS kot tudi SD.

Preoblikovanje pristojnosti ali ukinitev Državnega sveta


Naslednji predlog se dotika statusa Državnega sveta, kjer v NSi puščajo odprti dve varianti. “Lahko se dogovorimo tudi za njegovo ukinitev, druga možnost pa je njegovo preoblikovanje. S takšnimi pristojnosti je Državni svet samo slepo črevo slovenske demokracije. Zato so nujne povečane pristojnosti DS ali njegova ukinitev,” je dejal Matej Tonin.

Tretji predlog NSi se dotika Imenovanja ministrov, kjer imamo v Sloveniji "čuden precedens", da imamo v nekem trenutku celo dva predsednika vlade. Enega, ki je odhajajoči, in enega, ki je izvoljen, a še nima vlade. V NSi predlagajo, da bi ob volitvah predsednika vlade bila izvoljena tudi celotna vlada, torej vsi ministri. Imenovanje ministrov bi tako opravil predsednik republike in ne več državni zbor.

https://twitter.com/NovaSlovenija/status/1570352710075174914

Imenovanja sodnikov v roke predsednika republike in konec sodniške večine v sodnem svetu


Zelo pomemben predlog pa se dotika tudi imenovanja sodnikov, saj je po mnenju krščanskih demokratov sodstvo edina veja oblasti, ki ni šla preko tranzicije. Zato predlagajo poskusni mandat sodnikov, po zgledu številnih držav pa tudi, da imenovanje sodnikov opravi predsednik Republike in ne DZ. Tretja, ključna sprememba pa je sprememba sodnega sveta, kjer sodniki ne bi imeli več večine. “To bi bil velik korak k transparentnosti in demokratičnosti, saj sodniki ne bi več volili samih sebe,” je prepričan predsednik NSi.

Ob teh najpomembnejših sklopih predlagajo še dva. To sta sprememba vloge Ustavnega sodišča RS, ki bi se poslej ukvarjalo le še z zares pomembnimi stvarmi. Torej samo s tem, ali je nekaj ustavno ali ne, in ne več z drugimi stvarmi, ki danes težijo ustavno sodišče. 

Drugi, bolj tehnični predlog pa je, da bi morali biti tudi vsi lokalni predpisi objavljeni v Uradnem listu, kot to danes velja za državne predpise.

“To so stvari, ki imajo podporo Nove Slovenije, s tem se bomo šli pogajati z vladajočo koalicijo in iskali 60 glasov. Po tridesetih letih Slovenija potrebuje osvežitev na ustavnem področju, da bo Slovenija pripravljena na izzive, ki jo čakajo v četrtem desetletju,” je še dejal Matej Tonin.

KOMENTAR: Uredništvo
Ustavne spremembe bodo, vprašanje pa, če takšne
Že dlje časa je jasno, da bo vladna koalicija pri NSi iskala glasove za ustavne spremembe na določenih področjih, v prvi vrsti pri volilnem sistemu, pa še kje. NSi je danes pohitela s svojim predlogom, ki je drugačen od odprave volilnih okrajev z uvedbo preferenčnega glasu. S tem so pokazali, da želijo na temi ustavnih sprememb diktirati tempo kot konstruktivna opozicijska stranka, katere glasovi pa so za spremembo ustave nepogrešljivi. Kaj vse od lastnih predlogov, navedenih zgoraj, jim bo v pogajanjih realpolitike uspelo spraviti skozi, bomo videli v naslednjih tednih. Zagotovo pa se bo tudi po tem tehtala dejanska moč krščanskih demokratov kot tretje največje parlamentarne, a opozicijske stranke.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Nezaupanje, interesi in volilna taktika – zakaj desne stranke na evropskih volitvah ne nastopijo skupaj in ali morda še lahko pride do tega?
  • 08. 03. 2024
Evropske volitve: boj za prestiž in preživetje
  • 13. 02. 2024
Politični razkol
  • 17. 03. 2024

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja