NSi prehitela Svobodo s predlogom ustavnih sprememb: drugačen volilni sistem, poseg v državni svet in ustavno sodišče

Foto: Zajem slike Twitter NSi

V NSi so danes v javnost dali pobudo za sprejem obsežnih sprememb Ustave RS, ki bi uredile vrsto ustavnopravnih težav, s katerimi se Republika Slovenija ukvarja že zadnjih 30 let. Poleg tega so predstavili tudi predlog za spremembo volilne zakonodaje, imenovanja ministrov, predlog o ukinitvi ali spremembi pristojnosti Državnega sveta ter spremembo imenovanja sodnikov in spremembo sestave sodnega sveta.

Ob tem je predsednik NSi Matej Toni poudaril, da nima podatkov o tem, ali bi se v vladajoči koaliciji s katero izmed njih strinjali. A NSi se po njegovih besedah zaveda svoje vloge, da brez njihovih glasov ni mogoče oblikovati ustavnih sprememb. Zato so pohiteli s svojim predlogom. 

“Že dalj čas se govori o tem, da je jesen tisti pravi čas za pogovor o ustavnih spremembah. Jesen pa se nezadržno bliža,” je dejal predsednik NSi Matej Tonin.

V NSi se zavedajo, da koalicija brez NSi ne more zbrati potrebnih 60 glasov za ustavne spremembe, zato so vnaprej želeli povedati, katere so tiste spremembe ustave, ki so jih pripravljeni podpreti in ki jih po njihovem mnenju Slovenija potrebuje:

Sprememba volilnega sistema: z 8 na 18 volilnih enot in z 90 na 92 poslancev

Prvi predlog je spremeniti volilni sistem. “Ta naj bo po novem bolj jasen, poenostavljen in volivcem naj daje več teže, da direktno izberejo, kdo bo izvoljen za poslanca,” je dejal predsednik NSi. V stranki predlagajo povečanje volilnih enot z 8 na 18. V vsaki bi tako volivci izvolili 5 poslancev, kar bi pomenilo, da bi bilo po novem sistemu voljenih 90 poslancev, DZ pa bi imel 92 poslancev. Vsi deli Slovenije bi bili na ta način zastopani enakopravno, volivci pa bi imeli preferenčni glas.

Po besedah Mateja Tonina to ne pomeni, da se NSi več ne strinja z ukinitvijo volilnih okrajev, a so nov predlog pripravili zato, ker vidijo, da za ukinitev volilnih okrajev ni prave možnosti. Predlogu namreč nasprotujeta tako SDS kot tudi SD.

Preoblikovanje pristojnosti ali ukinitev Državnega sveta

Naslednji predlog se dotika statusa Državnega sveta, kjer v NSi puščajo odprti dve varianti. “Lahko se dogovorimo tudi za njegovo ukinitev, druga možnost pa je njegovo preoblikovanje. S takšnimi pristojnosti je Državni svet samo slepo črevo slovenske demokracije. Zato so nujne povečane pristojnosti DS ali njegova ukinitev,” je dejal Matej Tonin.

Tretji predlog NSi se dotika Imenovanja ministrov, kjer imamo v Sloveniji “čuden precedens”, da imamo v nekem trenutku celo dva predsednika vlade. Enega, ki je odhajajoči, in enega, ki je izvoljen, a še nima vlade. V NSi predlagajo, da bi ob volitvah predsednika vlade bila izvoljena tudi celotna vlada, torej vsi ministri. Imenovanje ministrov bi tako opravil predsednik republike in ne več državni zbor.

Imenovanja sodnikov v roke predsednika republike in konec sodniške večine v sodnem svetu

Zelo pomemben predlog pa se dotika tudi imenovanja sodnikov, saj je po mnenju krščanskih demokratov sodstvo edina veja oblasti, ki ni šla preko tranzicije. Zato predlagajo poskusni mandat sodnikov, po zgledu številnih držav pa tudi, da imenovanje sodnikov opravi predsednik Republike in ne DZ. Tretja, ključna sprememba pa je sprememba sodnega sveta, kjer sodniki ne bi imeli več večine. “To bi bil velik korak k transparentnosti in demokratičnosti, saj sodniki ne bi več volili samih sebe,” je prepričan predsednik NSi.

Ob teh najpomembnejših sklopih predlagajo še dva. To sta sprememba vloge Ustavnega sodišča RS, ki bi se poslej ukvarjalo le še z zares pomembnimi stvarmi. Torej samo s tem, ali je nekaj ustavno ali ne, in ne več z drugimi stvarmi, ki danes težijo ustavno sodišče. 

Drugi, bolj tehnični predlog pa je, da bi morali biti tudi vsi lokalni predpisi objavljeni v Uradnem listu, kot to danes velja za državne predpise.

“To so stvari, ki imajo podporo Nove Slovenije, s tem se bomo šli pogajati z vladajočo koalicijo in iskali 60 glasov. Po tridesetih letih Slovenija potrebuje osvežitev na ustavnem področju, da bo Slovenija pripravljena na izzive, ki jo čakajo v četrtem desetletju,” je še dejal Matej Tonin.

Ustavne spremembe bodo, vprašanje pa, če takšne
Že dlje časa je jasno, da bo vladna koalicija pri NSi iskala glasove za ustavne spremembe na določenih področjih, v prvi vrsti pri volilnem sistemu, pa še kje.

NSi je danes pohitela s svojim predlogom, ki je drugačen od odprave volilnih okrajev z uvedbo preferenčnega glasu. S tem so pokazali, da želijo na temi ustavnih sprememb diktirati tempo kot konstruktivna opozicijska stranka, katere glasovi pa so za spremembo ustave nepogrešljivi.

Kaj vse od lastnih predlogov, navedenih zgoraj, jim bo v pogajanjih realpolitike uspelo spraviti skozi, bomo videli v naslednjih tednih. Zagotovo pa se bo tudi po tem tehtala dejanska moč krščanskih demokratov kot tretje največje parlamentarne, a opozicijske stranke.

23 komentarjev

  1. Predlogi NSi so dokaj dobri, racionalni in tudi potrebni. Povečanje sedanjih 8 na 18 okrajev je odveč, dejansko bi jih sploh ne bi smelo biti. Pri teh okrajih nikoli ne moremo zagotoviti, da je v njih točno enako število volilnih upravičencev. Tako za izvolitev v manjših, zadošča manj volilnih glasov. Tu je pomembna tudi oblikovanje oz geografija volilnih enot. Iz časov A-O je znana Schmerlingova volilna geometrija s tako oblikovanimi enotami, da so na Slovenskem zmagovali Nemci. Vsako preračunavanje olajšuje možnost goljufanja pri štetju glasov še zlastih tistih po pošti ali od predčasnega glasovanja. Tu so še nekakšni količniki za preračunavanje ipd, ki spet lahko izkrivljajo volilne rezultate. Zato mora biti volilni sistem čimbolj enostaven. Glede državnega sveta bi morali upoštevati, da večina malih držav, kar Slovenija nedvomno je, ima enodomni parlament. Res so dosedanji predsedniki DS bili manj skrajni in delovali bolj razumno, kot politiki iz DZ. Sploh o sedanjem g Kovšci vse najboljše, potrebovali bi več takšnih ljudi, vendar naj bodo v DZ. Državni svet, kakršen je, ne more ostati. Mogoče je le dvoje, njegova ukinitev ali pa povečanje vloge. Tu nastopa nevarnost, če se ustanovijo pokrajine – regije. V tem primeru bi DS postal glasnik oz zbornica regij z s pravico veta ipd. Težave pri odločanju bi se potem podeseterile, vodile bi v spore med pokrajinami in postopoma razbitje države.

  2. Mefisto,
    Uroš.Samec in
    Ljubljana:

    Ne bojte se za N.Si! Ima zvesto, a pikolovsko volilno bazo. En sam napačen korak, pa odleti v ropotarnico. Res je, da ni ortodesna, a tudi leva ni.
    Zgoraj-našteti, preveč vas vzburja samostojna pot N.Si.
    No, tudi vaši komentarji so merilo, da je na pravi poti.

  3. pri glasovih zelo enostavno:
    ukinitev enot, določitev okrajev, kandidat ima pravico kandidirati samo v enem okraju, v parlament gre kandidat z največjim številom glasov v okraju… na kratko večinski sistem. sedanji predlog ne rešuje kaj dosti, saj je še vedno prostor za meglo in preračunavanja ter premoč strank nad kandidati.
    DS dati nov smisel z več pristojnostmi, smiseln pa bo, ko bomo dobili pokrajini/e. predvsem mora biti pametna zavora, saj ga drugače DZ z lahkoto povozi.
    glede US ni težav. samo, kdo bo določil, kaj je res pomembno ustavno vprašanje in kakšna bodo ostala merila za zavržbo?
    voljeni ministri, ZDA ima podobno, od novembra do 20. januarja ima predsednika in izvoljenega predsednika. temu izvoljenemu sekretarje potrjuje kongres. mogoče je bolje pregledati ameriški sistem. pr dati samo pristojnost imenovanja ministrov je brez veze, če mu ne damo v roke tudi drugih orodij.
    skratka pod črto, predlogi so, bo pa treba o njih precej debatirati. bojim pa se, da od tega ne bo kaj dosti.
    spet predlog za uredništvo, da naredi kakšen članek glede tega in osvetli posamezne rešitve s tega in drugega zornega kota in predstavi alternative ter sedanje stanje pri nas in drugot.

  4. Za Državni zbor bi predlagal 102 poslanca in 5% volilni prag za uvrstitev stranke vanj. Volilnih enot bi res moralo biti več. Če bo ostal proporcionalni volilni sistem, je nujno, da se ukine volilne okraje in uveljavi preferenčni glas.

    Glede Državnega sveta bi bilo bolje, da se ga ukine in se odložilni veto dodeli predsedniku republike. Če pa že mora ostati, mora dobiti večje pristojnosti in predvsem naj bi svetnike volili regionalno. Te “interesne skupnosti”, ki sedaj volijo 18 državnih svetnikov, spominjajo na nekdanji Zbor združenega dela, ki je bil že pred 30 leti anahronizem.

    Sodni svet je velika ovira za nujno tranzicijo v sodstvu. Vendar je skrajno nevarno, če bi sodnike imenoval predsednik republike. Spomnim se namreč, da je to nekoč hotel Kučan. A si predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi sodnike imenovala kakšna Marta Kos ali pa Brglez? Kje pa piše, da bo izvoljen demokratični kandidat?

    • A. Muren, ustave se ne piše na ime in priimek nekega možnega kandidata. To napako smo naredili ob tej ustavi, ko smo oklestili predsedniška pooblastila na nulo, ker smo imeli v mislih Milana Kučana. Napaka. Tudi zadnjih 30 let ima večino v parlamentu leva polovica Slovenije oziroma new age komunisti in lahko izvolijo kogar hočejo.
      Ta ustava potrebuje še veliko novih dololnitev in popravkov, saj tako neefektivne države ni na svetu. Noben ni nobenemu odgovoren.

Komentiraj