Kajzer popravil odločitev Fajonove: Rupel ovenčan z najvišjim diplomatskim odličjem

Nekdanjemu dolgoletnemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu ni bilo treba čakati prav dolgo, da je iz rok zunanjega ministra prejel najvišje priznanje za življenjsko delo v diplomaciji. Potem ko je pred dobrim mesecem dni prejšnja ministrica Tanja Fajon kljub temu, da je bil postopek tik pred koncem, odločila, da priznanja ne podeli, je Rupel tega prejel iz rok Toneta Kajzerja.

Prispeval, da je glas o Sloveniji segel daleč preko meja

Minister za zunanje in evropske zadeve Kajzer se je ob podelitvi najvišjega priznanja v diplomaciji zahvalil Ruplu za prispevek k zgodovini slovenske države, za delo, ki je pomagalo oblikovati temelje zunanje politike in diplomacije, ter za predanost ideji Slovenije kot odprte, demokratične in mednarodno spoštovane države.

»Kot intelektualec, univerzitetni profesor, publicist, disident, politik in diplomat je desetletja soustvarjal prostor svobodne misli, demokratičnega dialoga in mednarodne odprtosti Slovenije,« je pojasnil minister. V času, ko se je oblikovala slovenska državnost, je Rupel po njegovih besedah pomembno prispeval, da je glas Slovenije segel daleč prek njenih meja.

Ruplova poklicna pot je bila prežeta z zavedanjem, da diplomacija ni zgolj umetnost zastopanja interesov, temveč tudi umetnost iskanja soglasja in gradnje mostov. »To so vrednote, ki ostajajo aktualne tudi danes, v času velikih geopolitičnih sprememb, negotovosti in novih izzivov za mednarodno skupnost,« je povedal Kajzer.

»Vojne nismo želeli; priznanje je bila naša želja«

Rupel je na slovesnosti, ki so se je udeležili številni vidni predstavniki slovenske diplomacije, pa tudi premier Janez Janša in predsednik državnega zbora Zoran Stevanović, spomnil na čase osamosvojitve. »Vojne si nismo želeli, priznanje pa je bilo naša želja — da Slovenija postane ena od mednarodno priznanih držav,« je pojasnil.

Prvi znak mednarodnega prepoznavanja slovenskih nacionalnih interesov je bila po besedah Rupla prav zaustavitev desetdnevne vojne, to pa bi lahko označili tudi za začetek slovenske diplomacije. »Preteklost slovenske zunanje politike je opisana na mnogo tisoč straneh, prihodnost pa še čaka na svoj čas in na svoje avtorje,« je še povedal prvi zunanji minister v samostojni državi.

Minister z najdaljšim stažem

Rupel je sicer odigral pomembno vlogo pri mednarodnem priznanju Slovenije in njeni uveljavitvi v mednarodni skupnosti. Skupno je bil na položaju vodje diplomacije 13 let, torej največ med vsemi zunanjimi ministri v zgodovini države.

Kandidaturo Rupla za najvišje priznanje je sicer že za časa ministrice Tanje Fajon brez zadržkov podprla pristojna komisija uradniškega sveta, Rupel pa je na zahtevo ministrstva podal tudi soglasje k imenovanju.

Odločitev, da mu priznanja ne podeli, naj bi prišla neposredno iz kabineta tedanje ministrice in je začudenje sprožila tudi marsikje v tujini, kjer Rupel še vedno uživa ugled in ohranja številne politične povezave. Na najvišje priznanje v diplomaciji pa mu ni bilo treba čakati zelo dolgo.