Prijazen mestni promet? Več presedanja za najranljivejše skupine pomeni več težav

Po spremembi, ki je predvidena z uvedbo poletnega voznega reda 26. junija, linije 25 med Zadobrovo in Medvodami več ne bo. Potniki se bodo morali iz Zadobrove najprej peljati z linijo 22 proti centru mesta, nato pa na postaji Kino Šiška prestopiti na linijo 25 v smeri Medvod. Vozni redi naj bi bili usklajeni tako, da bodo prestopi čim bolj tekoči – a po besedah predstavnikov LPP do spremembe prihaja ravno zaradi vse težjega zagotavljanja vožnje po voznem redu. Kaj bo načrtovano prestopanje pomenilo za invalide in starejše, ki se s to linijo vozijo tudi do UKC in Poliklinike?

»Če se ukine linija, smo odrezani od mesta,« opozarjajo uporabniki javnega potniškega prometa. LPP namreč ukinja direktno linijo 25 Medvode – Zadobrova in ob tem poudarjajo, da sprememba trase ni usmerjena proti uporabnikom, temveč v izboljšanje zanesljivosti sistema. »Zaradi vsakodnevnih zastojev na območju Zaloške, Njegoševe, Masarykove in pri glavni avtobusni postaji je vse težje zagotavljati vožnje po voznem redu. V prometnih konicah avtobusi na tem odseku pogosto izgubijo tudi do 30 minut,« so navedli.

Linija 25 je trenutno najdaljša linija v mreži LPP, kar po besedah javnega podjetja LPP v kombinaciji z gostim prometom povzroča velike zamude. »Lepo vas prosimo, da tega ne naredite, pomislite na nas in nas upoštevajte,« je v pozivu zapisala skupina invalidov. Podobna usoda naj bi doletela tudi liniji 51 in 56  (Dobrova-Polhov Gradec in Horjul) – menda sicer poskusno. Tako kot je poskusno po novem zaprta Miklošičeva, kar promet čez glavno avtobusno postajo le še povečuje. 

Presedanje za najranljivejše skupine pomeni še dodatno težavo

Skupina invalidov, ki vsakodnevno uporablja ljubljanski javni potniški promet zaradi službenih obveznosti, je naslovila javni poziv, naj se ohrani neposredna avtobusna povezava med Zadobrovo in Medvodami. Po poročanju Ljubljanainfo opozarjajo, da bi sprememba linije 25 za njih pomenila bistveno poslabšanje dostopnosti. Spomnili so, da presedanje za najranljivejše skupine pomeni še dodatno težavo. Zadobrovški del bi namreč nadomestili liniji 22 in 24, s prestopanjem.

Tudi v civilni iniciativi CILJ so opozorili, da 25 ni samo številka na voznem redu. Za mnoge pomeni neposredno pot do zdravnika, službe, šole in vsakdanjih opravkov. S krajšanjem linije se ukinja neposredna povezava do Poliklinike in Kliničnega centra. Za starejše, bolne in gibalno ovirane prestop ni majhna nevšečnost, ampak lahko postane resna ovira. »Zato želimo, da se o takšnih spremembah odloča v dialogu z ljudmi, ki jih bodo posledice najbolj prizadele. Mesto mora delovati z ljudmi, ne mimo njih,« so zapisali. Mnogim prestopanje ne pomeni zgolj 20 izgubljenih minut, pač pa resno prepreko do cilja.

Kot so napisali v iniciativi, je sprememba linije na papirju videti smiselna, v praksi pa ljudem postavlja le še nove ovire. Namesto, da se standard niža, bi morali iskati rešitve, ki povezave izboljšujejo, posebej tam, kjer gre za dostop do UKC, Poliklinike, služb, šol in drugih nujnih poti. Številni prebivalci Bežigrada, Rudnika in drugih delov Ljubljane morajo že danes prestopati – tudi to je problem in prav zato bi morali javni prevoz načrtovati z vidika uporabnikov, ne samo z vidika voznega reda.

Po navedbah portala Svet24 je občina Medvode solastnik javnega podjetja LPP, a z načrtovano spremembo trase 25 formalno niso bili seznanjeni, niti jih niso vprašali za mnenje. »Skrajšanje linije 25 pomeni spremembo predvsem za tiste naše občanke in občane, ki linijo uporabljajo za dostop do zdravstvenih storitev v okolici UKC Ljubljana, saj so imeli doslej z linijo 25 direkten dostop brez prestopanja. Pričakujemo pa, da bo LPP po koncu gradbenih del v okolici železniške postaje Ljubljana pretehtalo možnost ponovne vzpostavitve linije Zadobrova – Medvode,« so zapisali v Medvodah.

Kupujemo avtobuse, uporabniška izkušnja pa ni boljša

Župan Zoran Janković se rad pohvali z voznim parkom. Kot je napovedal oktobra lani, so bili v pričakovanju sedmih avtobusov na vodik, v letošnjem letu pa naj bi pričakovali še 25 novih avtobusov na elektriko – nekaj so jih že dobili. V roku petih let naj ne bi imeli več nobenega avtobusa na nafto. »Vodik omogoča daljši doseg in hitro polnjenje, električni avtobusi pa so idealni za krajše relacije. Skupaj zagotavljata fleksibilnost, energetsko učinkovitost in boljšo ekonomiko delovanja,« so pojasnili na MOL.

Po nekaterih podatkih je v zadnjih osmih mesecih po ljubljanskih ulicah zapeljalo 38 novih mestnih avtobusov brez emisij. Resda lahko avtobusi na vodik brez vmesnega polnjenja prevozijo precej kilometrov – se pa doseg zmanjša ob gretju ali hlajenju s klimo – morda tudi zato potniki poleti poročajo o nevzdržni vročini?

Sistem deluje idealno na papirju v pisarni, na terenu drugačna zgodba

»Pri tolikih avtobusih prebivalci Kleč že desetletja, vsaj 1,5 kilometra, pešačimo do končne postaje 14. Na končni postaji ni niti klopce, da bi po pešačenju lahko sede počakali na avtobus, ki ga včasih čakamo tudi 20 minut,« so komentirali uporabniki javnega prometa.

»Glede na to, kakšne so nekatere trase po Ljubljani, bodo tudi vodikovim avtobusom kmalu začeli razpadati stropi. Usedite se na 1-ko – trg Ajdovščina, peljite se preko Mestnega loga do Dolgega mosta P+R in potem nazaj v center! Presedite na 14-ko in se peljite do Bokalc in potem nazaj do centra. Mogoče vam bo potem jasno, da je škoda novih avtobusov za ljubljanske ceste,« je uporabnik opozoril na stanje cest po Ljubljani.

»Postajališče Polje vožnja v mesto ... vozijo 11, 25 in 27 ... na postajo pridejo skoraj istočasno, če ne moreš teči, zamudiš vse tri. Postajališče Moste enako. Št. 9, 20 in 25 (ki je zdaj več ne bo) pridejo isto minuto. Kateri norec je to splaniral? Če jih zamudiš, čakaš 25 minut in to zjutraj za v službo ... seveda tudi v službo zamudiš. Katastrofa,« so opozorili nekateri uporabniki družabnih omrežij – in podobno je tudi drugod. Na Dunajski npr. istočasno pripeljejo avtobus 6, 8 in 11 – če jih potnik zgreši, mu daljše čakanje ne uide.

»Pri nas se dogaja nekaj precej nepojmljivega – veliko bolj se vam splača imeti avtomobil, kot se voziti z javnim prevozom. Tako s stališča stroškov, hitrosti in živcev. Kar je docela neverjetno ... Enkratna vožnja z LPP je 1,5, evra. Znašli se boste na sicer super truper sodobnem vozilu, kjer nekateri vozniki tudi v teh dnevih ne uporabljajo klime, kjer polovica potnikov še ni slišala za vodo, milo in deodorant ter predvsem – za vožnjo boste porabili trikraten čas od predvidenega,« je na Facebooku komentiral tudi psiholog Matic Munc in dodal, da je (tudi) mesečna vozovnica predraga za to, kar omogoča. Podobno velja za vlak, pri katerem se bodo vozovnice ravno tako podražile.

Kot je zapisal, se je z LPP začel voziti leta 1979. Od takrat so po njegovih besedah osnovne linije iste. 47 let. »Mesto se je razvijalo, širilo, spreminjalo. Linije avtobusa pa se včasih malo podaljšajo, malo krajšajo, v osnovi pa so enake že pol stoletja. Seveda pa vozijo tudi v eksotične kraje, kot je recimo Grosuplje. 3G je posebna izkušnja,« je povedal in opisal, da gre za do polnega nabit kratek avtobus. »Srečneži sedijo, ostali stojimo naslonjeni eden na drugega celo uro. Lepa izkušnja. Dol pridem kot cunja in premišljujem, da bi šel nazaj kar peš. Izkušeni pravijo, da je tako vsak dan. To krepi karakter,« je dodal.

Janković gradi stanovanjske bloke in še naprej širi Ljubljano – v Stanežičah na primer bo nastalo novo mesto z deset tisoč ljudmi. Prometa bo v Ljubljani tako le še več, javni promet pa ne bo nič boljši kot danes, prej slabši.