Domov Novice

Blejsko obvoznico naj bi začeli graditi septembra

0

Vlada je odločila, da je blejska obvoznica prostorska ureditev državnega pomena. Tako so pospešili njeno izgradnjo, ki jo čakamo že več deset let. 3,3 km dolgo cesto, ki bo povezala krožišče na Ljubljanski cesti z Blejsko pristavo, bodo predvidoma začeli graditi septembra.

Trenutna cestna ureditev, ki ves tranzitni promet za Bohinj usmerja skozi središče Bleda, ne ustreza obsegu prometa in kazi kakovostno turistično ponudbo kraja. Projekt razbremenitve ceste skozi Bled poteka že od leta 1996, idejne rešitve pa se iščejo že vse od leta 1978.

 

Požar uničil Mozirsko kočo na Golteh

0

Včeraj ob 19.27 je požar zajel Mozirsko kočo na Golteh. Ogenj je zajel celotno kočo, nedostopnost, še posebej v zimskih razmerah pa je gasilcem oteževala dostop do požarišča. Vzrok požara ni znan.

Koča, s katero je upravljalo PD Mozirje je bila leta 2011 temeljito obnovljena. To je že tretja koča, ki je na Savinjskem zagorela v zadnjih letih. Leta 2019 je zagorel Frischaufov dom na Okrešlju, leta 2017 pa Kocbekov dom na Korošici.

Taksisti na testiranja enkrat tedensko, prav tako vozniki avtobusov

0

Vlada je izdala odlok, po katerem dovoljuje prevoze s taksijem, če je voznik podkrbel za ustrezno dezinfekcijo vozila, nosi masko in se je testiral vsaj enkrat tedensko. Do sedaj so se morali vozniki taksijev testirati na tri dni.

Po novem se bodo enkrat tedensko morali testirati tudi vozniki v javnem potniškem prometu in spremljevalno osebje na vlakih.

Stranke leve opozicije z zavračanjem sodelovanja apatične večine volilnega telesa ne bodo prepričale

0

Včeraj je predsednik republike Pahor gostil predsednike parlamentarnih strank s poudarkom na izhodni strategiji iz epidemiološke krize ter na podobi Slovenije ob predsedovanju Evropski uniji. Cilj srečanja je bil na teh dveh točkah spraviti slovensko politiko do vsaj znosnega poenotenja, in s tem namenom je predsednik vlade Janša tudi ponudil roko sodelovanja opoziciji.

A na žalost pa je bilo že pred sestankom jasno, da ne gre gojiti prevelikih upov na uspeh: nejevero v sodelovanje opozicije je izrazil sam premier, večina opozicije sama pa je njegove domneve potrdila z vehementnim kategoričnim zavračanjem vsakega zbliževanja z vlado. Kaj nam vse to pove?

S strani Tanje Fajon je bilo slišati, da zavračajo Janševo pobudo zato, ker naj bi bila ta neiskrena. Vendar, ga. Fajonova, soditi v iskrenost vnaprej ni korektno. O iskrenih namenih pri sodelovanju z nekom je moč soditi šele potem, ko se ta neiskrenost nekje pokaže. Večina opozicije pa že drugič zavrača sodelovanje z vlado brez vsakih tehtnih razlogov (prvič se je to zgodilo takoj po nastopu trenutne vlade).

Tu gre zgolj in samo za neko a priori zavračanje sodelovanja z Janšo iz principa. Baje zato, ker naj ne bi bil demokrat. Čeprav je The Economist pred kratkim objavil študijo, po kateri je v Sloveniji stopnja demokratičnosti pod Janševo vlado višja, kot je bila pod preteklimi vladami, že skoraj leto dni poslušamo, kako živimo v “fašizmu”.

A treba je naliti čistega vina in priznati, da je opozicija v svoji biti odvisna od demonizacije Janše: anti-Janša ideologija je njihova življenjska tekočina, vezivo, ki jih drži skupaj, hkrati pa je to njihova krinka, pod katero lahko prelagajo odgovornost na druge in skrivajo lastno vsebinsko praznost.

To dvoje jih v prihodnosti zna drago stati. Večina volilnega telesa trenutno podlega apatiji in zato abstinira. Ljudje pač ne volijo, ker se jim zdi nesmiselno ukvarjati z radikalizmom in polarizacijo. Ne volijo radikalcev, zato jih zapuščajo ljudje iz lastnih vrst. Spomnimo se odhoda župana Rojca in njegovih svetnikov iz SD; spomnimo se tudi razpada DeSUS-a na lokalni ravni, in še mnogo podobnih zanimivosti se najde.

Ljudje – volivci od politike nekaj pričakujejo. In če tega ne dobijo, bežijo iz strank, katerih centri živijo v svetu “antifašizma in antijanšizma” namesto da bi prevzeli odgovornost in skrbeli za javno dobro ter reševale probleme državljanov.

Ljudje – volivci od politike nekaj pričakujejo. In če tega ne dobijo, bežijo iz strank, katerih centri živijo v svetu “antifašizma in antijanšizma” namesto da bi prevzeli odgovornost in skrbeli za javno dobro ter reševale probleme državljanov. Mogoče se opozicijski veljaki ne zavedajo, a to je voda na mlin Janši in celotni vladni strani, pa mogoče še kakšni sili izven parlamenta: apatično večino bi navsezadnje lahko prepričali tisti, ki so pripravljeni delati.

Totalni razkol

Ena bistvenih opazk pri včerajšnjem dogajanju pa je tudi raven komunikacije. Da, ta tako opevani diskurz. Vsi se strinjamo, da je na ekstremno nizki ravni. Na tako nizki, da ovira operativnost sistema, in da je demokracija v Sloveniji resno ogrožena. Predsednik Pahor je za včerajšnje Odmeve povedal, da je bil ta sestanek ob zastrupljenem ozračju že sam po sebi dosežek, Lojze Peterle pa je v isti oddaji izpostavil, da je divja polarizacija nekaj drugega kot različnost. Slišati je bilo tudi besede o “totalnem razkolu”.

Dr. Nežmah je v nedavnem intervjuju sicer menil, da diskurz ni na nič nižji ravni kot pred leti. A v resnici ni pomembno, ali je na nižji ali ne; v vsakem primeru je katastrofalen. Jasno je, da naš politični prostor sledi svetovnim političnim trendom izključevanja in zavračanja (predvsem ne-levo mislečih), kar spada v Glubbovo dobo intelektualizma, kjer “velesile v fazi intelektualizma kljub fantastičnim uspehom znanosti postanejo podložniki polpismenih vladarjev”, kot je pred kratkim za Domovino povzel dr. Kočevar. Nezmožnost komunikacije med različno mislečimi za skupno dobro je očiten znak tega samouničujočega stadija zatona najprej civiliziranosti in posledično civilizacije.

V trenutni situaciji sta povezovalno vlogo v dobro demokracije s svojim zgledom odigrala predsednika Pahor in Janša, ki prihajata z različnih političnih polov. Blokado jasno lahko pripišemo levemu polu, in čeprav tudi vladajoča stranka ne skopari z ostrino pri obračunavanju s svojimi nasprotniki, je v zadnjem času vendarle pokazala več konstruktivnosti od opozicije.

Kakšen uspeh lahko dosežejo takšni poskusi sodelovanja, še ne moremo reči. Pozitivna stran je, da so se akterji sploh začeli pogovarjati. Kdaj pa bomo presegli stanje, v katerem nekateri (tako Pahor) “ne spoštujejo dostojanstva tistih, ki mislijo drugače”?

Obalno-kraška regija v soboto znova v rdečo fazo sproščanja ukrepov

0

Zaradi poslabšanja epidemiološke slike v Obalno-kraški regiji se ta znova vrača v rdečo fazo sproščanja ukrepov. Od sobote naprej bodo tam znova zaprte nekatere trgovine. Več podrobnosti bo predstavljenih na novinarski konferenci.

UKC Ljubljana bo začasno vodil Jože Golobič

0

Po izvolitvi Janeza Poklukarja na mesto ministra za zdravje se je vodstvo zamenjalo tudi v UKC Ljubljana. Mesto direktorja, ki ga je do sedaj zasedal Poklukar, prevzema Jože Golobič, trenutni predsednik nadzornega sveta UKC Ljubljana. Med večjimi izzivi je izpostavil predvsem pomanjkanje in preobremenjenost zaposlenih. Vodenje nadzornega sveta UKC Ljubljana prevzema Alenka Kolar.

Časnik: Koronakriza je razgalila družino

0

Kako je koronakriza razgalila družino, ki je bila doslej na vseh lestvicah najvišje uvrščena vrednota? Epidemija nas je prisilila, da so družine večino časa preživele skupaj. Tako pa se je pokazalo, da mnogi starši niso pripravljeni resnično skrbeti za otroke, da rajši vzgojo prepuščajo državi in šolam, samim pa zadošča jutranja naglica, popoldanska kombinatorika različnih obšolskih dejavnosti in spanje pod isto streho.

Vse preveč se zanašamo na državo, ki smo ji, delno po sili razmer, še bolj pa prostovoljno zaupali vse več naših starševskih dolžnosti. Kako še je epidemija razgalila družino in kakšno sporočilo s svojim ravnanjem dajemo otrokom, pa si preberite v članku Martine Krečič na portalu Časnik

SIOL: Ali po cepljenju še vedno lahko prenašamo virus?

0

S cepljenjem se močno zmanjša možnost okužbe s covidom 19, a kot kažejo zadnje raziskave, se zmanjša tudi možnost, da postanemo prenašalci virusa. Po analizah iz Velike Britanije cepljenje pri dveh tretjinah prebivalcev prepreči, da bi bili prenašalci virusa.

Bistveno se zmanjša tudi verjetnost, da bi v primeru okužbe bolnik potreboval hospitalizacijo. O tem, o kakšnih številkah govorimo in o prednostih različnih trenutno potrjenih cepiv v Evropski uniji si preberite v članku na portalu Siol.

Po sestankovanju DeSUSa: Erjavec sit in poslanska skupina cela

3

Poslanci DeSUS-a ostajajo v stranki, bodo “zmerna opozicija”, hkrati pa stranka v njihovo pravico glasovanja po svoji vesti ne bo posegala. 

Takšen je epilog dvodnevnega sestankovanja Karla Erjavca, najprej včeraj s samosvojima poslancema Hršakom in Simonovičem, danes pa še z izvršnim odborom stranke.

Gre za rešitev po sistemu “Erjavec sit in poslanska skupina cela”, kar pomeni, da je okvir še sprejemljivega za vodstvo stranke na eni strani ter poslansko skupino in tej zveste občinske odbore na drugi strani, dovolj širok za manevriranje v sivi coni interpretacij, kaj kakšno dejanje poslancev pomeni, pišemo v komentarju uredništva. 

Karl Erjavec je svoj povratek na predsedniško mesto DeSUS-a stlakoval na popolnem zavračanju oziroma nasprotovanju vladi, v kateri je upokojenska stranka še nedavno sodelovala. Le s takšno držo si je namreč lahko kupil podporo za uresničitev svoje osebne ambicije postati predsednik vlade, ki pa se mu, kot smo videli, ni posrečila.

Za to niso bili “krivi” zgolj poslanci te stranke, ki niso brezpogojno sledili njegovi ambiciji, saj mu je do premierskega mesta zmanjkalo več glasov, kot se jih je lahko nadejal od “svojih poslancev”. A DeSUS je zapustil koalicijo in s tem programe, koristne za upokojence, za katere bi si sicer lahko pripisovali zasluge. Zato je poslanec Ivan Hršak v ponedeljek za Planet TV ocenil, da sta bila izstop DeSUS-a iz vlade Janeza Janše in vstop v Koalicijo ustavnega loka (KUL) napaka.

A če Erjavec in vodstvo stranke vztrajata, da je DeSUS po novem “zmerna opozicija”, pa stranka ni več članica Koalicije ustavnega loka, kot je njen predsednik popoldne, po seji izvršnega odbora, povedal novinarjem. “V koaliciji ustavnega loka ne bomo sodelovali kot člani, temveč bomo nastopali kot samostojna stranka v opoziciji, kot zmerna opozicija,” je dejal Erjavec.

In kaj je to “zmerna opozicija”? Po besedah Karla Erjavca: “Vsi štirje poslanci DeSUS-a se strinjajo, da bomo kot stranka delovali v opoziciji, bomo pa zmerna opozicija, kar pomeni, da vse tisto, kar je v skladu s programom stranke DeSUS predloge vlade bomo podpirali, ne bomo pa podpirali ideoloških, nedemokratičnih predlogov.”

Glede tega, kaj to pomeni v praksi, recimo v primeru interpelacij – kar tri čakajo ministre obstoječe vlade – je Erjavec dejal, da se bodo poslanci odločali sproti. Ampak glede tega, kako bodo (tako pri interpelacijah kot sicer) poslanci glasovali, imajo po njegovih besedah vedno možnost glasovati po svoji vesti in “v to vest stranka ne bo posegala”.

Glede ministra za kmetijstvo dr. Jožeta Podgorška, ki je še vedno član DeSUS-a, je Erjavec dejal, da če bo nadaljeval delo kot minister, tega ne more početi po svojstvom stranke DeSUS, temveč pod okriljem kakšne druge stranke ali kot strokovni kandidat (Podgoršek je nekoč že bil občinski svetnik NSi). “Tisti trenutek, ko bo nadaljeval delo, bomo ugotovili, da mu je prenehalo članstvo v stranki DeSUS, ker nadaljuje delo v vladi, v kateri DeSUS ne sodeluje,” je to razložil Karl Erjavec.

Sicer pa je osebno zelo zadovoljen, da je prišlo do pomiritve. “Danes po seji izvršnega odbora lahko računamo, da bo stranka delovala umirjeno in v skladu s programom,” je prepričan. Sklicali bodo tudi sejo sveta stranke, kjer bodo vse to podrobneje obrazložili in predlagali.

Erjavec bo svetu stranke DeSUS predlagal tudi imenovanje novega generalnega sekretarja, Zlatka Ficka.

Glede sporazuma o sodelovanju, ki so ga danes iz premierjevega kabineta prejele vse parlamentarne stranke, je Erjavec dejal, da k sporazumu DeSUS ne bo pristopil.

Jeza nad Erjavcem v občinskih odborih

Čeprav vodstvo stranke DeSUS stoji za Karlom Erjavcem, pa ni tako povsod na terenu.

V ljubljanskem odboru so denimo na začetku tedna pripravili ostro kritiko na račun Erjavčevega početja in odnosa do poslancev – govorilo se je celo, da jih bodo, če ne bodo striktno proti Janševi vladi, izključili iz stranke, Erjavec pa je pred časom med vrsticami namignil, da bo počistil tudi v “uporniških” občinskih odborih, ki ne “podpirajo progama stranke, kot ga zastavljajo organi DeSUS-a.”

Na to so se burno odzvali v Mestnem odboru Ljubljana. “Nikakor ne sprejemamo diktature vodstva stranke in neutemeljenega vpliva z grožnjami za člane MO o izključitvi,” so zapisali.

In še, da je bilo v času koalicije s to vlado “doseženih več pravic za upokojence kot prej v vsem času od leta 2014.” O vseh dosežkih, ki jih v nadaljevanju naštevajo, pa “niso bili organi niti člani stranke nikoli seznanjeni.”

Zapisali so še, da so prepričani, da bodo poslanci poslanske skupine DeSUS “tudi v bodoče delovali v dobrobit Slovenije, ohranili državotvorno držo in z vizionarskim pogledom presegli pritiske organov in predsednika stranke, z namenom realizacije programa stranke za korist upokojencev.”

Sklep iz dopisa je bil sledeč:

Neuspeh Karla Erjavca pri poskusu, da se zavihti v stolček predsednika vlade Republike Slovenije, sicer DeSUS-u v javnomnenjski podpori za zdaj ni pustil posledic:

Čeprav dvojno poražen, je Erjavec svoj umik spretno zakril z navideznim kompromisom
DeSUS je v “zmerni opoziciji”, a stranka “v to vest ne bo posegala.

To je bistvo “kompromisa”, ki je bil sklenjen med nasprotnima stranema v stranki: na eni strani Karla Erjavca in njemu lojalnega vodstva, ter na drugi strani poslancev in njihovih podpornikov na terenu.

Dogovor ima vse lastnosti tipičnega političnega kompromisa, ki je sicer v prid ene strani, a zasnovan tako, da je videti, kot da je vsak dosegel svoje. Poslanci, pri katerih je skoncentrirana moč, znova niso popustili in umakniti se je moral predsednik; a to je storil na spreten način, da navzven izgleda, kot da je svoje vendarle dosegel – DeSUS je v opoziciji in nima podpisanega dogovora z Janezom Janšo.

Ta se verjetno s tem ne bo kaj prida obremenjeval, dokler bo ta “modus operandi” poslanske skupine deloval v praksi, kot deluje sedaj. Kako je to, smo lahko videli ob torkovem glasovanju za ministra za zdravstvo Poklukarja, ki so ga podprli štirje člani poslanske skupine, eden pa je bil proti. To je pač del dogovora, tisti del, ko stranka “ne posega v vest poslancev”. Najbrž bi si to želel videti tudi na papirju, a v resnici predsednik vlade kaj več od tega ne potrebuje.

Na tem mestu je morda vredno pripomniti, da če bi spretnosti, ki jih je v teh dneh pri reševanju “problema” s poslansko skupino pokazal Erjavec, svoj čas pokazala tudi Aleksandra Pivec, bi ta še danes bila na čelu DeSUS-a in bi nam bila drama okrog konstruktivne nezaupnice tako prihranjena, upokojenska stranka pa bi bila v mnogo boljšem položaju, kot je ta trenutek.

Za konec še nekaj – čeprav je Erjavec resda izvisel kot kandidat za mandatarja, je danes dokazal, da je še vedno spreten politik, eden boljših v Sloveniji. Mesto predsednika vlade je realno tako izven njegovega dometa, da je, roko na srce, 40 glasov, kjer se mu je priklonila vsa leva opozicija, s Fajonovo, Šarcem in Mescem na čelu, za Erjavca pravzaprav uspeh (in velik poraz zanje). Kot je tudi uspeh, da se iz te zgodbe, čeprav dvojno poražen, Erjavec umika brez drastičnih posledic zanj osebno.

Slednje sicer ne velja tudi za stranko, ki jo je sproti dodobra zavozil – njena usoda mu pač ni bila v prvem planu. Ali mu bo v prihodnje, bomo videli. Dejstvo pa je, da če bo DeSUS obstal, ne bo zaradi Karla Erjavca, temveč njemu navkljub.

Požareport: Kako klet Alenke Bratušek napada Bojana Požarja

1

Na Požareportu razkrivajo koordinirano akcijo prek lažnega twitter profila, ki ga pripisujejo Alenki Bratušek in Jerneju Pavliču. Prek računa naj bi promovirala stranko ali napadala njene nasprotnike ter očitno tudi posamezne novinarje.

Gre za lažni twitter profil izmišljene “državljanke Marte Kocjančič”.  V celoti si članek lahko preberete TUKAJ.

Zadnje objave

Izbor urednika