Domov Novice

Letošnje leto tretje najtoplejše od začetka meteoroloških meritev

0

Svetovna meteorološka organizacija opozarja, da se planet Zemlja še naprej segreva. Letošnja povprečna temperatura je tako za 1,2 stopinje višja v primerjavi s predindustrijsko dobo, letošnje leto pa bo tretje najtoplejše v zgodovini meritev.

Intervju z ministrom Vrtovcem, Vipavska: “Naše železnice so kot muzej na prostem”

1

Vodenje Ministrstva za infrastrukturo je marca prevzel Jernej Vrtovec in od takrat se na ministrstvu, ki ga vodi, dogaja kar veliko projektov. Tudi delo tega ministrstva je močno zaznamoval virus, vendar se ekipa trudi, da v ospredje pridejo drugi projekti. Začela se je gradnja tretje razvojne osi, pojavila pa se je tudi resna politična volja, da se izpelje tudi projekt četrte razvojne osi. Posodablja se tudi železniška infrastruktura.

Toda to je le del nalog ministrstva. Vrtovec pojasnjuje tudi, zakaj so se odločili za nižanje prometnih kazni, prepoved prehitevanja tovornjakov na avtocesti A1 in uvedbo elektronskih vinjet.

Celoten intervju si lahko preberete na tej povezavi.

Daniel Fazlić, 24ur.com. Potrjeno: Srbi zadeli tudi drugega F-117, ki se je komaj vrnil ‘domov’

0

Dolgo so bile le govorice, a resnica je prišla na dan. V vojni leta 1999 so ZDA v napadih na Srbijo izgubile kar dve letali F-117. Drugo se je s hudimi poškodbami sicer uspelo prebiti nazaj v Nemčijo. Še danes je pravzaprav izjemno zanimivo, kako je srbski vojski to uspelo s povsem zastarelim raketnim sistemom S-125 Neva. Toda ta je bil v rokah izkušenih poveljnikov še vedno nevaren, sploh ker “nevidni bombnik” ni imel naprednih protiraketnih sistemov, kot jih imajo nekatera druga letala. Piloti pa so za napade tudi uporabljali ene in iste koridorje, zato je branilcem kljub izjemno slabi vidljivosti bombnika na radarskih zaslonih uspelo pripraviti zasedo na njihovi poti.

Vojska ZDA je letala F-117 naposled upokojila, vendar kot kažejo podatki, slednja še vedno letijo. O tem, za kaj jih uporabljajo, pristojni molčijo. Je pa jasno, da so kljub sestrelitvama in očitnim ranljivostim ostala nevarno orožje za nenadno bombardiranje sovražnikovih tarč.

Celoten prispevek si lahko preberete na tej povezavi.

Žiga Turk, ČAS-OPIS: Razkrinkano razkrinkavanje

0

Preverjanje dejstev, ki se ga v obdobju po letu 2018 gredo nekateri slovenski novinarji in spletne strani, ima žal tudi svoje meje. Pogosto se namreč dogaja, da je žrtev njihovih govoric tudi nekdo, ki širi stvari, ki jih ni mogoče ovreči.

Ena od takšnih izjav, ki so na straneh za preverjanje dejstev doživele žalostno usodo, je tvit Žige Turka, da so tekači brez maske bistveno bolj nevarni kot pešci brez maske, saj predihajo več zraka, tega pa tudi hitreje izdihujejo. V hitreje izdihanem zraku pa je virusa več.

Vendar pa se v članku portala Oštro, ki ima namen razkrinkati neutemeljeno trditev, znajde še več netočnosti. Sestavek sicer izgleda utemeljen, saj pisec v njem citira ugledne strokovnjake. Vendar pa od njih dejansko nihče ne polemizira s Turkovo trditvijo, da tekači izdihnejo več virusa, temveč, da so bolj kužni. Česar pa pisec ne trdi. Tako pešec kot tekač namreč res izdihneta enako količino virusa – a le, če hodita.

Celoten prispevek si lahko preberete na tej povezavi.

Omenjeni portal se je pred časom lotil tudi “razkrinkavanja” komentarja Petra Meršeta v članku o ignoranci RTV Slovenija shoda za življenje. Izpodbijati so želeli njegovo trditev, da “splav kot tak pa tudi ni ustavno zagotovljena pravica. Ustavno zagotovljena pravica je pravica do življenja in pa pravica do svobodnega odločanja o rojstvih otrok, ne pa nujno tudi splava.”  Vendar pa po preverjanju pri številnih pravnikih trditve niso uspeli izpodbiti.

Zato so svojo preverbo zaključili takole: “Na Razkrinkavanju.si nismo poklicani za interpretacijo ustavnih vprašanj, toliko bolj, kadar ta zadevajo temeljne človekove pravice. Zato smo tokrat izjemoma sklenili, da trditvi uredništva portala Domovina.je, da sta ustavno zagotovljeni pravica do življenja in pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ne pa tudi do splava, ne bomo dali ocene.”

Številke slovenskega boja z epidemijo so še vedno žalostne, a Gorenjci dokazujejo, da se da, če se hoče

10

Torkovi rezultati, ki jih je sporočil uradni govorec vlade za covid-19 Jelko Kacin, niso spodbudni. Včeraj je bilo namreč zaznanih 2.429 novih okužb, umrlo pa je 57 ljudi. Prva številka je tretja najvišja od začetka epidemije, število smrti pa na seznamu zaseda nečastno drugo mesto.

Postavlja se torej upravičeno vprašanje, kaj delamo v Sloveniji narobe, da številke nikakor ne upadejo.

Med strokovnjaki sicer prevladuje prepričanje, da gre delež porasta okužb pripisati predvsem njihovemu sistematičnemu odkrivanju v zadnjih dneh.

Tako v tem trenutku v Sloveniji pospešeno testiramo v največjih žariščih, kot so domovi za starejše, kar razkriva, koliko okužb v teh zavodih pravzaprav je. Visoke številke tako niso rezultat slabšega stanja, temveč preprosto zakasnele potrditve, kako slabe razmere so bile prej.

Več močnih žarišč

Kot nakazujejo podatki, se je stanje na področju okužb trenutno zmanjšalo v Gorenjski in Osrednjeslovenski regiji. Medtem pa preostale regije na tem področju stagnirajo ali se v njih razmere celo slabšajo. Najbolj kritične ostajajo razmere v Koroški in Pomurski regiji.

Močna lokalna žarišča pa so bila včeraj zaznana v Krškem (97), Novem mestu (77), Idriji (56) in Velenju (55), pa tudi v Trebnjem, Šentjurju, Ilirski Bistrici in Brežicah. V Ljubljani so potrdili 219, v Mariboru pa 165 novih okužb.

Pozitiven antigenski test se potrjuje s PCR testom

Na žalost v tem trenutku še ni bila opravljena analiza rezultatov, da bi lahko rekli čemu pripisati takšno eksplozijo okužb. Eden od razlogov za tako visoke številke sicer je, da se je prav v teh dneh začelo sistematično testiranje zaposlenih v domovih za starejše in zdravstvu s hitrimi testi. Po trenutni doktrini pa mora pozitiven izvid takšnega testa potrditi tudi PCR test. Zaradi tega znaša včerajšnji delež pozitivnih kar 33, 8 %, saj se potrjuje okužba tudi pri skoraj zagotovo okuženih testirancih.

Na podlagi izkušenj iz nekaterih domov, kjer to izvajajo že več tednov, je že jasno, da so hitri testi koristni in močno zmanjšajo število zaposlenih, ki delajo kljub okužbi. Ali se bo takšno testiranje kmalu izvedlo tudi za celotno prebivalstvo države, pa bo več znanega po četrtkovi tiskovni konferenci vlade.

So vladni ukrepi učinkoviti?

Kot poudarja dr. Nuška Čakš Jager sicer evropske države v zadnjem času uvajajo zelo podobne ukrepe, žal pa ob tem ne izvajajo analiz, koliko je vsak od ukrepov koristen. Ob tem pa dodaja, da je zelo pomembno, da vsak posameznik spoštuje, kar je enostavno in priporočeno. Še zlasti so po njenem pomembni tisti najosnovnejši ukrepi: distanca razdalja in nošenje maske. Še vedno se namreč pogosto dogaja, da ljudje v svojih navajanjih odkritosrčno priznajo, da ne nosijo mask na delovnih mestih, da ne vzdržujejo distance in da se v določenih trenutkih preveč sprostijo.

Posebno omembo si zasluži tudi podatek, da ukrepi veljajo za celotno državo, medtem pa število okužb izrazito upada zgolj v dveh regijah. Čakš Jagrova to pripisuje dejstvu, da so se ljudje po silovitem porastu okužb začeli odgovorneje obnašati.

Ukrepi pozitivne učinke pokazali v 20 evropskih državah

V tem trenutku upad okužb beležijo v 20 evropskih državah. Situacija pa se trenutno slabša v Baltskih državah in na Madžarskem.

Medtem v Sloveniji beležimo stagnacijo oziroma po besedah Čakš Jagrove rahel upad. Na stabilizacijo razmer kažejo tudi številke hospitaliziranih v slovenskih bolnišnicah, ki ne naraščajo več, vseeno pa pritok bolnikov ostaja visok, razmere pa resne. Včeraj se je v bolnišnicah sicer zdravilo 1285 bolnikov, od tega 199 na intenzivni negi.

IRSA: Nujno bo omejiti število okužb med zaposlenimi

Zaradi stagnacije nevzdržnih razmer so na Inštitutu za razvojne in strateške analize (IRSA) odgovorne pozvali, naj se v Sloveniji končno začne reševati težava okužb na delovnih mestih. Podatki NIJZ namreč kažejo, da sta glavni okoliščini za nove okužbe predvsem družina in delovno okolje, skupaj z neizdajanjem karantenskih odločb. Vlado zato pozivajo, naj okrepi epidemiološko službo ter prisili podjetja, da bodo zaposleni svoje delo v kar največji meri opravljali od doma.

Več o novih ukrepih bo znano jutri

Kot je neuradno znano, so v stroki kljub zaskrbljujočim podatkom nenaklonjeni dodatnemu zaostrovanju ukrepov. Namesto tega opozarjajo, da je nujno predvsem izpolnjevanje obstoječih, zlasti najosnovnejših, kot so maske, razdalja in razkuževanje rok.

ZNP: Direktor STA in Ukom naj v korist zaposlenih čim prej rešita spor

3

Na spor med Slovensko tiskovno agencijo in vladnim Uradom za komuniciranje so se odzvali tudi v Združenju novinarjev in publicistov. Njihovo javno izjavo objavljamo v celoti:

Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) poziva k čimprejšnji rešitvi spora med direktorjem Slovenske tiskovne agencije (STA) Bojanom Veselinovičem in Uradom vlade RS za komuniciranje (Ukom), predvsem ker je to v interesu zaposlenih na STA in njenega nemotenega delovanja.

Po dosedanjih informacijah naj bi namreč Ukom v informaciji, ki jo je vlada sprejela na dopisni seji, ugotovil nezmožnost zagotavljanja financiranja javne službe, ki jo izvaja STA, ker mu direktor Veselinovič ni posredoval vseh dokumentov o tem, zakaj se porablja denar. Brez celovitega pregleda nad poslovanjem STA pa Ukom naj ne bi mogel ugotoviti, kaj pomeni “primerno financiranje”, v smislu celovitega in nemotenega izvajanja javne službe, kot to določa zakon o STA.

Po drugi strani direktor Veselinovič poudarja, da je Ukom od njega zahteval vrsto pojasnil, med drugim tudi določene podatke, ki jih lahko zahteva le vlada kot družbenica ST, in ne Ukom kot “zgolj” financer njene javne službe. Po zakonu o STA je namreč ustanovitelj in družbenik STA Republika Slovenija, pri čemer po zakonu pravice družbenika izvaja vlada.

V ZNP direktorja STA in Ukom pozivamo, naj čim prej uskladita odprta vprašanja in najdeta skupno rešitev. STA, ki jo v 60 odstotkih financira Ukom, naj bi namreč imela denar le še za novembrske plače. Če je težava zgolj v tem, da lahko določene podatke zahteva le vlada, katere del je sicer Ukom, naj podatke pač zahteva vlada, direktor STA pa naj jih nato brez odlašanja posreduje. Verjamemo namreč, da ima vlada kot družbenica STA pravico, da se natančno seznani s poslovanjem družbe in tudi s tem, zakaj se porablja javni denar.

Upravni odbor ZNP je s pomočjo svojih članov na STA tudi preveril, ali se na novinarje na STA vršijo pritiski s strani vlade, kot to omenjajo v nekaterih medijih in družabnih omrežjih. Po podatkih članov ZNP na STA političnih pritiskov na novinarje ni bilo.

Upravni odbor ZNP, 2. 12. 2020

V Združenem kraljestvu začetek cepljenja proti novemu koronavirusu

0

V Združenem kraljestvu bodo v prihodnjih dneh že začeli s cepljenjem proti novemu koronavirusu. Pristojni regulator je namreč že dal dovoljenje za uporabo cepiva podjetij Pfizer in BioNTech. Država naj bi v prvi pošiljki sicer dobila 800.000 odmerkov cepiva.

Bojan Požar, Požareport: Židanu se je zgodil teran, Tanji Fajon pa teren

0

Čeprav največji mediji o tem molčijo, v opozicijski SD že kar nekaj časa vre. Vse bolj se namreč izkazuje, da je bil vzpon Tanje Fajon na čelo stranke napaka, saj se ukvarja s temami, ki za slovensko politiko nimajo bistvenega pomena.

V tem času je stranka izgubila tudi enega od svojih najboljših županov, Alana Bukovnika, ki se je odločil, da svojo politično kariero nadaljuje samostojno. Še bolj brutalen pa je spor z ilirskobistriškim županom Emilom Rojcem, ki je med tem prerasel v pravo politično obračunavanje.

Se stranki dogaja razpad sistema? Komentar Bojana Požarja si lahko preberete na tej povezavi.

Hrvaška in Italija napovedujeta uvedbo izključnih gospodarskih con na Jadranu

1

Tako Hrvaška kot Italija napovedujeta, da bosta še ta mesec razglasili svoji izključni gospodarski coni na Jadranu. To bo tudi ena od tem na dnevnem redu uradnega obiska zunanjega ministra Anžeta Logarja prihodnji teden v Rimu. Hrvaška je svojo ekološko ribolovno cono na Jadranu sicer razglasila že leta 2003, vendar ta ne velja za članice EU.

Kulturniki brez kulture, a z izjemnimi dosežki, vrednimi financiranja države

35

Samo Vidovič – nogometaš: »Berem nekatere komentarje okoli ukinitve Zlatkovega statusa. Pred dobrimi 25 leti sem proti reprezentanci Mehike dal gol, danes grem na nočno za tekoči trak v Magno v Celovec. Nikoli nobenih privilegijev, nič podarjenega. Vzamem usodo tako, kot je.«

Posnetek komentarja Milene Miklavčič je na voljo na koncu prispevka.

M. Ivec je na FB danes zapisal: »Ko berem, kaj vse je prisesano na proračun, mi je jasno, zakaj takšni davki, prispevki in trošarine. Posledično pa tudi, zakaj tako mizerne plače in penzije.«

Ne vem, kako je drugje po svetu, pri nas ima status samostojnega kulturnega ustvarjalca s pravico do plačila prispevkov trenutno 2.422 oseb. Veliko ali malo ali celo preveč?

Čeprav so merila za pridobitev te pravice zelo jasna (izjemen kulturni prispevek oz. izjemno visoka strokovna usposobljenost za delovanje na področju kulture v zadnjih petih letih), pa so na Ministrstvu za kulturo pri pregledu predlogov odločb ugotovili nekatere pomanjkljivosti. Med drugim ni bilo priloženih dokazil, manjkali so tudi podpisi komisije. So se pravice pridobivale malo po domače?

Minister Vasko Simoniti se je zato odločil, da strokovne službe znova preverijo, ali prosilci izpolnjujejo pogoje. V samo petnajstih letih se je število samozaposlenih s pravico do plačila prispevkov povečalo za več kot 50 odstotkov! So se – po drugi strani – povečale tudi potrebe po kulturi slovenskih državljanov?

Samozaposleni v kulturi so privilegirani tudi v primerjavi s samozaposlenimi v ne-kulturnih branžah. Slednji si morajo življenjske stroške v času bolniškega staleža – kljub nezmožnosti za delo – prvih 30 dni kriti sami. Samozaposlenim v kulturi pa država ob dolgotrajni bolniški zagotovi nadomestilo tudi za prvih 30 delovnih dni bolezni. Še več: tistim z izjemnim kulturnim prispevkom za državo ali prispevkom na področju deficitarnih poklicev v kulturi pa celo plača prispevke v celoti. Zanimivo, takšnih izjemnih ljudi je kar 70 odstotkov s statusom samozaposleni v kulturi.

Še malo se poigrajmo s številkami: “kulturni” samozaposleni so samo iz interventnih sredstev v proračunih drugih ministrstev počrpali 3,5 milijona evrov temeljnega mesečnega dohodka, prav tako še več kot 1 milijon evrov za plačilo prispevkov v času izrednih razmer. Pa se zato podprogram Socialne pravice in nagrade v okviru proračuna ministrstva za kulturo ni zmanjšal niti za cent  – nasprotno – povečal se je za okrog 500.000 evrov.

Proračun Republike Slovenije je za samozaposlene v kulturi v letu 2020 namenil več kot 15 milijonov evrov, kar je enako, kot če bi Nemčija, ki ima enainštiridesetkrat več prebivalcev kot mi, samo za socialne pravice samozaposlenih v kulturi namenila več kot 0,6 milijarde evrov!

To pa ni malo! Ste vedeli, da je Slovenija na 6. mestu med 27. državami EU po deležu BDP (0,7%), ki ga namenja kulturi v rednih razmerah? To je trikrat več od Velike Britanije, ki za redno delovanje namenja “le” 0,2 % BDP.

Zakaj pravzaprav so šli kulturniki na cesto in protestirali?

Ulični umetniški performansi

Splošni protesti so se začeli že 28. februarja, čeprav je, zanimivo, vlada nastopila svoje delo šele 13. marca. Prvi protest delavcev v kulturi pa smo doživeli 26. maja, ko so se kulturniki zbrali pred svojim ministrstvom nezadovoljni z njihovim delom. Očitali so mu neodzivnost na številna vprašanja, dopise, pozive in pobude, ki so jih naslovili nanje.

Drugi protest se je zgodil 2. junija, ko se je okoli 500 udeležencev zbralo na Prešernovem trgu. Dva od njih sta se protestno slekla do spodnjega perila, eden od njiju pa je svoja oblačila zalepil na vhod ministrstva. 9. junija, na svojem 3. protestu, so se na cesti pred poslopjem kulturnega ministrstva ulegli na tla, s čimer so simbolizirali “smrt kulture”. 16. junija so se posedli na tla in gromko ploskali. 23. oktobra so pred stavbo Ministrstva za kulturo postavili šest miz, na katerih so bila zapisana imena nekaterih zaposlenih na ministrstvu: ministra Vaska Simonitija, Alenke Gotar, Ignacije Fridl Jarc, Mitje Iršiča in Mira Petka. Poleg imen so bila na listih zapisana tudi gesla “Deložirajmo M6”, “Zasužnjimo RTV”, “Pohojsajmo filme”, “Smrt umetnosti”. Mize so bile oblite z rdečo tekočino, ki je simbolizirala kri.

Minister Simoniti je v tej simboliki prepoznal grožnjo s smrtjo ter policijo pozval, naj proti odgovornim sproži kazenski postopek.

Kako drugače bi bilo, če bi se vsaj kulturniki obnašali kulturno! Kakšen balzam za dušo bi bil, če bi nas prepričevali s svojim delom in ustvarjanjem!

Kulturniki brez kulture

Kako drugače bi bilo, če bi se vsaj kulturniki obnašali kulturno! Pa ne toliko v odnosu do politike kot do nas, državljanov! Kakšen balzam za dušo bi bil, če bi nas prepričevali s svojim delom in ustvarjanjem! Veliko lažje bi jim verjeli, da se jim godi krivica! Predstavljajte si, da bi vseh 2.422 ustvarjalcev Ljubljano spremenilo v ogromno gledališče, razstavni prostor, performanse za takšno in drugačno ustvarjanje! Literati bi brali svoja dela v parku Zvezda, Zlatko bi repal, filmski ustvarjalci vrteli filme … Mar ne bi dogodek, ki mu ne bi bil para, požel več simpatij kot pa nasilje, ki smo mu bili priča?

O posameznikih, ki so bili del protestov, več kot toliko ni niti vredno razpredati. Ne nazadnje so družabna omrežja kot tudi mediji polni komentarjev, pohval pa tudi obsodb na njihov račun. Odvisno seveda kam vtaknemo radovedni nos. Verjetno pa se bo vsaj za nekaj časa zapisal v zgodovino Jaša Jenull, ki je na zadnjem, petkovem “avto-protestu” javno grozil s fizičnim nasiljem tako proti državi kot tudi policiji. Zakaj že?!

Predstavljate si, da bi se kaj podobnega dogajalo v kakšnem zasebnem podjetju. Akterji, ki bi motili delovne procese ter grozili vodstvu firme, bi bili še isti dan postavljeni na cesto. In to brez milosti.

Morda je aktualni trenutek pravšnji tudi za odgovore na vprašanje, kakšno kulturo potrebujemo. In koliko le-te lahko prenesejo žepi davkoplačevalcev.

Koliko je v kulturi sploh še kulturnega, pa je vprašanje, na katerega je težko odgovoriti. V ne tako oddaljeni preteklosti so se dogajale tudi stvari, ob katerih je Tone Kuntner vzkliknil: “Ta svet je tako izrojen, da mi gre na bruhanje!”

Kulturniki s kulturo

Pred leti sem v Škofji Loki vodila pogovorne večere z znanimi slovenskimi umetniki. V več kot desetih letih so bili moji gostje pisatelji od Draga Jančarja do Alojza Rebule. Povabilu so se odzvali igralci: Miha Baloh, Aleksander Valič, Štefka Drolčeva. Pa filozofa Vinko Ošlak in Gorazd Kocjančič. Diplomat Rudi Čačinovič in številni drugi. Kakšen balzam za dušo so bili njihovi nastopi! Vsi po vrsti – četudi različnih svetovnih nazorov, so bili brez izjeme gospodje in gospe v pravem pomenu besede! Razlika s temi, ki kričijo po ljubljanskih ulicah, se lahko meri v svetlobnih letih!

Mar ne bi bilo lepo, če bi že jutri napočil čas, ko nam bodo tisti, ki ustvarjajo kulturo in umetnost, ponovno za vzor? Dovolj imam tega, da me že misel nanje bolj kot ne spominja na groteskne podobe Franceta Miheliča, ki nas opominjajo, da svet ni le lep, da je lahko tudi zelo krut.

Kulturniki brez kulture, a z izjemnimi dosežki, vrednimi financiranja države (podcast, Milena Miklavčič)

Zadnje objave

Izbor urednika