Domov Novice

Avstralski kardinal Pell oproščen obtožb spolnih zlorab dečkov

0

Avstralsko vrhovno sodišče je kardinala Georgea Pella danes oprostilo vseh obtožb spolnih zlorab dečkov v 90. letih prejšnjega stoletja. Potem ko je sodišče ugodilo njegovi pritožbi, so 78-letnega kardinala izpustili iz zapora Barwon blizu Melbournea, kjer je prestajal zaporno kazen.

Pell je bil marca lani zaradi spolnih zlorab dveh 13-letnih dečkov obsojen na šestletno zaporno kazen. Kardinal vse obtožbe zanika in se je na razsodbo pritožil. Sedem članov vrhovnega sodišča je soglasno menilo, da se sodišče na nižji stopnji ni dovolj posvetilo možnosti, da se zlorabe niso zgodile. Odločitev vrhovnega sodišča je dokončna in se nanjo ni mogoče pritožiti.

Na Kitajskem prvič brez novih smrtnih žrtev covida-19

0

Na Kitajskem v zadnjih 24 urah niso zabeležili nobene smrtne žrtve koronavirusne bolezni 19, prvič od januarja, ko so začeli objavljati podatke o umrlih in okuženih z novim koronavirusom. Potrdili so še 32 okužb, vse med njimi so uvožene iz tujine, ter 30 okuženih brez simptomov, je sporočila kitajska državna komisija za zdravje.

MMC: Karantena kot prosti poligon za nasilje v družini

0

“Popolni vihar”. S temi besedami stroka označuje razmere, ki jih je ustvarila karantena za nasilje v družini. Zaprtost za štirimi stenami s partnerjem ter občutek negotovosti in izgubljanja nadzora nad situacijo sta toksična kombinacija za nasilneže, pišejo na portalu MMC in dodajajo mnenja strokovnjakov iz sveta.

Ti opozarjajo, da karantena še posebej izrazito negativno vpliva na osebe, ki so bile že prej nagnjeni k nasilju, in pare, ki so imeli že prej določene težave. Več si lahko preberete TUKAJ.

DZ o referendumski noveli, spremembah poslovnika DZ in pooblastilih vojske

0

Poslanci se bodo danes sešli na izredni seji, ki so jo za obravnavo dodelitve izjemnih pooblastil vojske zahtevali v koaliciji. Ker je odbor DZ ta sklep zavrnil, poslanci o njem ne bodo glasovali. Se pa obeta podpora noveli referendumskega zakona in predlogu sprememb poslovnika DZ. Oboje bosta že zjutraj obravnavali pristojni delovni telesi.

V EU nov poskus dogovora o fiskalnih ukrepih v pomoč gospodarstvu po pandemiji

0

Finančni ministri EU bodo danes vnovič poskušali doseči dogovor o fiskalnih ukrepih v pomoč gospodarstvu pri okrevanju po pandemiji novega koronavirusa. Vprašanje skupnega zadolževanja, ki ga zahtevata najbolj prizadeti Italija in Španija, je Evropo znova razklalo na jug in sever. Vrstijo se svarila, da je na kocki obstoj EU.

Italija in Španija ob podpori Francije ter še šestih članic EU, med njimi Slovenije, pozivata k instrumentu skupnega zadolževanja. Tudi evropska komisarja iz Italije in Francije, Paolo Gentiloni in Thierry Breton, sta dan pred zasedanjem pozvala k vzpostavitvi evropskega sklada za okrevanje, ki bi lahko izdajal dolgoročne obveznice.

Po velikonočnih praznikih morda zagon nekaterih gospodarskih panog

0

Vlada pripravlja ukrepe, da bi lahko omogočila zagon nekaterih gospodarskih panog takoj po velikonočnih praznikih, če se bo pozitiven trend glede naraščanja števila obolelih s koronavirusno boleznijo nadaljeval, je včeraj dejal uradni govorec vlade, Jelko Kacin.

“Delamo na tem, da bi lahko vlada še ta teden proučila ukrepe, ki bi omogočili zagon nekaterih panog gospodarstva, in to že takoj po velikonočnih praznikih, če se bo ta pozitiven trend nadaljeval – če med veliko nočjo ne bo prišlo do prevelikega, ali pa sploh ne, porasta števila bolnikov, ki potrebujejo nego v bolnišnicah, sploh intenzivno nego,” je še dodal.

Poslušati zdravnika ali influencerja?

3

Pred osemnajstimi leti in še malo je umrla Irena. Za seboj je pustila dva sinova, užaloščenega moža, ki se je še dolga leta pobiral, iskal samega sebe ter odgovore na vprašanje: “Kaj pa, če bi ji takrat, ko jo je začelo zanašati v alternativo, to preprečil- zlepa ali zgrda? Pa ji ni, ker jo je imel preveč rad in je ni hotel prizadeti. Zelo prijazno, a odločno je namreč odklonila kemoterapijo in vsa zdravila. Do zadnjega dne je verjela svojemu “zdravilcu”, da bo ozdravela s pomočjo gline, polaganja rok in z zeliščnimi napitki.

Podcast komentarja Milene Miklavčič je na voljo na dnu prispevka

Pričakovali bi, da bo človek presrečen, da mu v najtežjih trenutkih stoji ob strani stroka, ne le z zdravili, tudi z aparaturami, ki rešujejo življenja! Pa ni tako! Teorij zarote o tem, kako farmacija razmišlja zgolj o uničenju in podrejanju človeštva, je toliko, da glava boli!

Nekoč so rekli, da je “vraževerje” domena preprostih, neukih in nešolanih posameznikov, danes je ravno obratno: več, kot je te “šolske” izobrazbe, večja je verjetnost odmika v alternativo, ezoteriko ali, če hočete, v “vraževerje”.

Verjeti influencerjem

V času krize s koronavirusom se je Finska odločila, da vpokliče nepričakovano pomoč – t.i. vplivneže z družabnih omrežij. Strinjam se s tistim komentatorjem, ki je zapisal: “Milenijci se očitno ne zgledujejo po uspešnih ljudeh, temveč po ljudeh, ki na najbolj inovativne načine klobasajo ušesom prijetne neumnosti.”

O takšni, malodane najstniški ženski vodilni zasedbi Finske si pa že brez te brezglave poteze mislim svoje!

Predstavljate si, da bodo vplivneži, ki od objav na družabnih omrežjih zelo dobro živijo, pisali in širili tudi stvari, ki so lahko v škodo zdravja! Raje ne pomislim, da bi kaj podobnega storila slovenska vlada! Potem bi se znalo zgoditi, da bi Jelko Kacin prepričeval državljane, da je korona virus “zelo kul”, da je prav, da zbolimo, ker bomo potem verjetno postali nanj imuni. Nagovarjal nas bi, naj se čim več družimo, kajti prej, kot bomo virus fasali, prej ga bomo ukrotili!

Na vprašanje, zakaj se ženska počuti utesnjeno v karanteni, je Roman Vodeb – influencerkam na rob – odgovoril: “Vzgoja hčerk je po navadi koncipirana kot strategija preprečevanja dostopa do penisa. V bistvu nekakšna seksualna karantena.”

Tako, da boste vedele! 🙂

Na socialnih omrežjih jih je veliko, ki spodbujajo svoje sledilce, naj se obnašajo “normalno”, kot da ni ne korona virusa in ne ukrepov. Jezijo se, ker je, po njihovem, bivanje v karanteni nepotrebno in predolgo, češ da je vsakemu razumnemu človeku jasno, da nas tako vlada kot globalna elita vlečeta za nos. Spodbujajo, naj tudi drugi ne hodijo z masko v trgovino, grozijo, da bodo kljub omejitvam obiskovali druge občine, hodili na morje in v planine, pa če se vsi skupaj postavijo na glavo. Ena takšnih je svoj manifest zaključila: Smrt fašizmu, svobodo narodu!

V eni stvari smo Slovenci res unikum! Verjetno smo prvi in edini, ki jim je uspelo, da so korona virusu dali politični predznak: levi pol države se mu, tako kaže, posmehuje in se iz njega norčuje, desni pol pa upošteva navodila in smernice, ki jih priporoča vlada.

Verjetno smo Slovenci prvi in edini, ki jim je uspelo, da so korona virusu dali politični predznak: levi pol države se mu, tako kaže, posmehuje in se iz njega norčuje, desni pol pa upošteva navodila in smernice, ki jih priporoča vlada.

Zanimivo je, da se kot kure brez glave obnašajo tudi nekateri intelektualci. Tako je nekdo od njih včeraj zapisal: “Spoštuj ukrepe, a le zato, da preprečiš represijo! Pokažimo oblastiželjnim drekoberom, orbanskim janezistom! Ne sme jim uspeti, da bi prišla vojska s policijskimi pooblastili na mejo, saj ti cilji nimajo zveze s krizo!”

Prav korona-kriza je razgalila marsikatero kloako, ki smo jo pred tem uspešno zakrivali s celofanom, ali pa smo se obnašali, kot da je ni! Prepričevali smo se, da smrdi od kje drugje – ne iz naše neposredne bližine.

Jasmina tarna, da ne zdrži več, ker nima najlonk, Matjaž pod nujno potrebuje nitko za kosilnico, Matej pa dobiva živčni zlom, ker potrebuje frizerja, peti tekmujejo, kdo bo v naveličanosti oblajal več mimoidočih, oziroma tistih, ki so se znašli “on-line”.

Preseratorstvo ni le način preživljanja prostega časa, postalo je tudi sredstvo, za bildanje lastnih egov!

Za konec moram reči, da me je intervju z mednarodno priznano filozofinjo Alenko Zupančič, ki je bil objavljen v Večeru, zelo pretresel. Med drugim je dejala: “… V delu medijev in vladnih izjav se zbuja občutek, da je nekaj strašno narobe in da si nekateri privoščijo strašne stvari in kršitve. Skoraj dobimo občutek, da se bomo kmalu znašli v filmu Odrešitev (Deliverance), ko lokalni prebivalci začnejo streljati na obiskovalce iz mesta, sosedi na druge sumljive sosede …”

Zmrazilo me je pri duši. Smo mar mi, ki živimo na kmetih, res takšne zveri? S čim smo si zaslužili takšne predstave?

Lep pozdrav iz karantene. Teče že 25. dan, pa mi še zmeraj ni hudega, dolgčas pa tudi ne!

Mednarodna preiskava zaradi suma pranja denarja z maskami za Slovenijo

8

“Pranje denarja, povezano z nabavo zaščitnih mask za slovensko podjetje, ustavljeno,” je naslov članka na sarajevskem spletnem mediju Sarajevotimes.com, v katerem pišejo o akciji bosanskih organov, koordinirani s kolegi iz Slovenije, v kateri raziskujejo potencialno pranje denarja, povezano z dostavo zaščitnih mask za slovensko podjetje.

Vse kaže, da gre za razvpiti posel z dobavo treh milijonov mask v vrednosti 1,7 milijona evrov, ki ga je javno razkril minister za obrambo, Matej Tonin s trditvijo, da gre za prevaro in “izginulega” kamiona z maskami nikoli ni bilo. Nasprotno pa je minister za gospodarstvo Počivalšek vztrajal, da bodo maske Sloveniji dostavljene najpozneje do 31. marca.

Maske v Slovenijo nikoli niso prispele, a jih na srečo država po razkritju posla tudi ni plačala. 

Kot poroča POP TV, je določena korupcijska tveganja pri poslu zaznala tudi Komisija za preprečevanje korupcije, domnevno prevaro pa obravnava policija v predkazenskem postopku.

“Državno tožilstvo Bosne in Hercegovine, skupaj s partnerskimi inštitucijami iz Slovenije, je sodelovalo v mednarodni operaciji, v kateri so začasno zasegli sredstva v višini pol milijona konvertibilnih mark (več kot 250 tisoč evrov, op.a.). Te aktivnosti se nanašajo na sum prevare pri nabavi zaščitnih mask za eno podjetje v Sloveniji, v katero so vpleteni določeni državljani in podjetja iz BiH,” pišejo na sarajevotimes.com.

Kot navajajo v nadaljevanju, so bosanski kriminalisti zaradi suma pranja denarja izvedli določene aktivnosti, blokirali sredstva ter zaplenili dokumentacijo poslovnih subjektov in dveh fizičnih oseb.

Članek v sarajevskem mediju sicer neposredno ne navaja, da gre za razvpiti posel z dobavo treh milijonov mask, ki naj bi skupaj s tovornjakom skrivnostno izginile nekje pri Postojni in za katerega je minister za obrambo Matej Tonin dejal, da gre za prevaro, saj mask ter tovornjaka nikoli ni bilo.

Neposredne potrditve na vprašanje STA ni dala tudi slovenska policija. So pa potrdili, da glede predmetne zadeve, o kateri so slovenski mediji poročali 18. in 19. marca, ljubljanski policisti vodijo predkazenski postopek.

Slovenska policija pri tem aktivno sodeluje z varnostnimi organi Bosne in Hercegovine. Intenzivna kriminalistična preiskava še ni zaključena, zato konkretnejših informacij ta trenutek še ne moremo posredovati,” so navedli na PU Ljubljana.

Kot je poročal POP TV, pa je razvpiti posel države s podjetjem Labena, okrog mask, ki naj bi skrivnostno izginile, pod drobnogled vzela tudi KPK. Ta je zaznala je določena korupcijska tveganja ter ugotovitve odstopila Državni revizijski komisiji. Protikorupcijska komisija pa bo na pobudo Mateja Tonina pregledala tudi posel z Acronom.

S podjetja Labena so sicer medijem sporočili, da so edino oni v tem poslu potencialni oškodovanec, saj so posredniku iz BiH plačali predujem v višini 300.000 evrov a so kasneje zaradi neresnosti tega bosanskega partnerja prekinili pogodbo in pričakujejo vrnitev predujma.

Ministrstvo za gospodarstvo posla z Acronom ne želi prekiniti, saj gre za “enega bolj zanesljivih dobaviteljev zaščitne opreme”

Nadaljevalo se je tudi razčiščevanje poslov za 30 milijonov evrov, ki ga je s podjetjem Acron, v katerem je zaposlena mama obrambnega ministra Mateja Tonina, sklenil Zavod za blagovne rezerve.

Ministrstvo za gospodarstvo, pod katerega sodi Zavod za blagovne rezerve, se je danes z dvoumno izjavo izognilo potrditvi svoje vloge odločevalca med ustreznimi ponudbami. Zapisali so le, da je “ustreznost ponudbe in posledično dobavitelja potrdil URSZR, Zavod za blagovne rezerve pa je nato izvedel vse potrebne aktivnosti za podpis pogodbe in njeno realizacijo.” 

Matej Tonin je sicer v glasnem pogovoru z ministrom za gospodarstvo Počivalškom pozval, naj pogodbo z Acronom razdrejo. Vendar ministrstvo za gospodarstvo na to ni pristalo, češ da gre za “enega najbolj zanesljivih dobaviteljev zaščitne opreme” ter zato za prekinitev pogodbe “ni nobenega razloga”.

Zdravko Počivalšek je z zanesljivimi dobavitelji lahko upravičeno zadovoljen:

Katerih dobaviteljev si torej želimo: tistih, ki Sloveniji maske samo obljubljajo, ali onih, ki jih dejansko tudi dostavijo?
Današnje nadaljevanje zgodb o slovenskih nakupih obstoječe in fiktivne zaščitne opreme še povečuje absurdnost včerajšnje dimne bombice, da naj bi obrambni minister Matej Tonin preko svoje mame zagotovil 30 milijonski posel nekemu X podjetju Acron.

Domovina je bila včeraj ena redkih medijev, ki so povedali, kar je danes potrdilo tudi Ministrstvo za gospodarstvo – da Acron ni nek “brezvezen” dobavitelj, ki je posel dobil zaradi povezav pri novi vladi. Temveč eden najbolj zanesljivih partnerjev, ki se je dokazal s tem, da je v Slovenijo iz kitajske uspešno dostavil visoko kvalitetne zaščitne maske za medicinsko osebje, kakršne je ta čas na trgu izjemno težko zagotoviti.

Toninov poziv ministru za gospodarstvo Počivalšku, naj posel prekine, je bil v tem pogledu seveda nesmiseln in ni čudno, da ga Počivalšek ni sprejel. Je pa lepo demonstriral, kdo je pri sklepanju poslov z dobavitelji v resnici glavni in da obrambni minister Matej Tonin nima moči niti stornirati pogodbe s komerkoli, kaj šele, da bi jo lahko sklenil.

Vse to pa pritrjuje našim včerajšnjim navedbam, da je bil Tonin s strani sumljivih preprodajalcev zgolj deležen “opozorila”, ker jim je stopil na prste. Še posebej pa informacije iz BiH razstirajo pogled na to, kje se skriva prava zgodba in kje se je obetalo potencialno veliko oškodovanje državnega premoženja.

Matej Tonin je to zgodbo pravočasno javno obelodanil. Nekateri špekulanti so ostali brez precej denarja in Tonin pač mora zato trpeti določene posledice.

Slovenci pa se moramo trezno in po pameti vprašati, kakšnih dobaviteljev zaščitne opreme si torej želimo: tistih, ki dostavljajo fiktivne ali onih, ki dokazano dostavljajo realne, otipljive in za naše zdravstveno osebje uporabne maske. In prav to je v vsej tej mini aferici, ki se bo, upamo da, sedaj vendarle preusmerila v raziskovanje sumov organiziranega kriminala, ključno vprašanje.

Bolje kot bomo omejili koronavirusno pandemijo, manj se bomo iz nje naučili

3

Vsak črnogledi napovedovalec prihodnosti, če le ni psihopat, upa, da se njegove napovedi ne bodo uresničile. Podobno velja za infektologe, ki so svet že vse od januarja svarili o nevarnosti, ki jo predstavlja virus COVID-19 za javno zdravje.

In ves ta čas se spopadajo s skeptiki, ki nas prepričujejo, da nimamo kaj skrbeti. Slišati je bilo, da je panika nevarnejša od virusa samega, da je smrtnost tega virusa napihnjena in da tudi gripa vsako leto pokonča tisoče. Zakaj torej taka panika, se sprašuje avtor članka na britanskem portalu The Conversation.

V zadnjih tednih se je javno mnenje po Evropi, soočeni z realnostjo epidemije, obrnilo v prid pesimistom. Še posebej, odkar so razmere v Italiji, ki je bila kakšnih deset dni pred ostalo Evropo v žarišču krize, pokazale, kaj lahko doleti tudi druge države. Eskalacija okužb v severni Italiji je abstraktne epidemiološke argumente o eksponentni rasti spremenila v grozljive zgodbe triaže v stilu vojne, kupa trupel in osamljenih umirajočih ostarelih, ki niso imeli možnosti, da bi se poslovili od svojih domačih.

Vsak svareči infektolog z vestjo ne le goreče upa, da se moti, ampak tudi stori vse, da bi svoje napovedi preprečil. Če je pri tem uspešen, govorimo o samo-uničujoči prerokbi, manj znani sestrični samouresničujoče prerokbe. In ena njenih največjih šibkosti je, da bodo skeptiki vselej lahko rekli: »Vidiš, sem ti rekel da ne bo tako hudo.« Prav to se že dogaja tudi v aktualni epidemiji.

Črnoglede napovedi, ki so vodile k strogim ukrepom

V šokantnem poročilu britanskega Imperial Collegea so avtorji v primeru blagih ukrepov napovedali, da bo potreba po bolniških posteljah več kot 30-krat presegla zmožnosti britanskega zdravstvenega sistema, kar bi lahko vodilo do smrti pol milijona Britancev. Kot blage ukrepe so predvidevali osamitev starejših, prepoved večjih dogodkov in zaprtje šol.

Ukrepi, ki jih je sredi marca nameravala uvesti britanska vlada, bi epidemijo omejili toliko, da bi zmogljivosti presegla za 8-krat, umrlo bi četrt milijona Britancev. Te številke niti ne upoštevajo smrti zaradi drugih bolezenskih stanj, ki bi se poslabšala zaradi splošnega kolapsa zdravstvenega sistema.

Pri tem govorimo o napovedih znanstvenikov, ki so po naravi previdni in odločitev ne sprejemajo zlahka. K sreči so bili slišani in britanska vlada je ukrepe zaostrila na podobno raven, kot veljajo drugod po Evropi. Strožji ukrepi bodo predvidoma preprečili najbolj črne scenarije.

Skeptiki glede strogih ukrepov pozabljajo na žrtve, ki so jih ti ukrepi rešili

Pri kritikah zaprtja države je tako pomembno, da ne gledamo na to, koliko ljudi bo dejansko umrlo, ampak moramo upoštevati tudi vse tiste, ki bi umrli, če teh ukrepov ne bi uvedli. In mnogi, ki podcenjujejo nevarnost epidemije, pozabljajo ravno na to.

Ko so znanstveniki Imperial Collega zaradi strogih ukrepov vlade nato znižali napoved števila žrtev epidemije, so mnogi skeptiki nemudoma razglasili zmago, misleč, da so »paničarji« priznali svojo zmoto. In to kljub temu, da je bilo v napovedi jasno navedeno, da bi bila brez strogih omejevalnih ukrepov njihova prva napoved še vedno točna.

Skeptična Ira Helsloot z Nizozemske Radboud University denimo primerja 200 žrtev koronavirusne bolezni z 2.800 ljudmi, ki so zaradi drugih vzrokov umrli v istem času in izpelje zaključek, da v resnici bolehamo za korona-paniko, zaradi katere uvajamo ukrepe, ki povzročajo več škode kot bolezen sama.

Enak zaključek izpelje celo za Italijo, češ, da gripa tam ubije več ljudi kot COVID-19. Pri številkah Helslootova pozabi upoštevati število umrlih, ki bi nastalo brez drakonskega zapiranja države. Sezonska gripa nas zaradi prekuženosti ne zadene kot plaz. Na COVID-19 pa ni bil imun praktično nihče v populaciji.

Podobno se je dogajalo tudi pri drugih izbruhih bolezni v bližnji preteklosti. Presojanje posledic, denimo prašičje gripe, kjer se črni scenariji niso uresničili, prav tako ne upoštevajo ukrepov, ki so bili sprejeti za omejevanje širjenja.

Smrtnost virusa ni konstanta. Odvisna je od okoliščin, na katere lahko vplivamo z ukrepi

Previdno je treba jemati tudi prve ocene smrtnosti virusa COVID-19. Skeptiki so za primer vzeli Južno Korejo in Singapur, ki sta bila v začetku rekorderja v testiranju in sta epidemijo od samega začetka vzela zelo resno.

V obeh državah so imeli v bližnji preteklosti tudi izkušnjo epidemij SARS in MERS, zaradi česar so bili na izbruh tudi bolje pripravljeni. Nizka smrtnost v teh dveh državah je posledica ravno strogih ukrepov, ki so jih nemudoma uvedli, ko je bilo še dovolj zgodaj.

Pri smrtnosti virusa nikakor ne gre za neko biološko konstanto, kot zmotno mislijo mnogi, ampak za skupek različnih okoliščin. Ko so zasedeni vsi ventilatorji v bolnišnicah, bo naslednji bolnik, ki bi ga potreboval, brez njega precej verjetno umrl. In če je takšnih veliko, se smrtnost močno poveča.

Pri obravnavi okuženih s križarke Diamond Princess je bilo ventilatorjev še dovolj za vse obolele. Smrtnost, ki jo je izračunal znani infektolog John Ioannidis, ni upoštevala morebitnega pomanjkanja ventilatorjev. Od njenega izračuna pa je umrlo dodatnih 5 bolnikov z ladje, kar prvotno oceno dvigne za 70 %.

Ta epidemija ni zadnja – naj bo vsaj dobra šola

Nezmožnost razumevanja samo-uničujočih prerokb je zaskrbljujoča, saj je jasno, da v globaliziranem svetu z množico potencialnih prenašalcev virusov trenutna epidemija zagotovo ni zadnja. Tokratni virus ima nekaj nevarnih lastnosti – hitro širjenje, dolga inkubacijska doba, asimptomatično širjenje in sorazmerno visoka smrtnost. Nikakor pa ni najhujše, kar nas lahko doleti. Če bo naslednji virus hujši je ključno, da se iz te epidemije kaj naučimo.

Toda skrb ostaja, da bolje, kot bomo obvladali to pandemijo, manj se bomo iz nje naučili. Ko bo te krize konec bodo isti skeptiki lahko rekli: »Pa saj ni bilo tako hudo, kot so napovedovali.« Nekateri to počnejo že zdaj, članek zaključujejo na The Conversation.

Mediji in politika: Menjave urednikov niso rešitev, zamenjati je treba sistem; Portal Plus

2

“Sedanja vlada ima enkratno priložnost, da spremeni financiranje RTV Slovenija. Naj ta obvezni medijski davek, ki se danes imenuje RTV naročnina, spremeni v bolj splošni “medijski prispevek”. RTV Slovenija bi ta prispevek seveda še naprej pobirala, bi pa ga glede na izjavo plačnika nakazovala mediju po njegovem izboru. RTV Slovenija bi vsaj v prvih letih gotovo še vedno ohranila 80 odstotkov sredstev, ki bi se kasneje postopoma manjšala. Zaradi tega bi se morala nacionalka začeti modernizirati, spreminjati in prilagajati, ljudem pa ne bi bilo več treba plačevati ideološkosti medija, s katerim se ne strinjajo,” v prispevku na Portalu Plus piše Oskar M. Salobir.

Meni tudi, da bi moral Telekom Slovenije prodati Planet TV, morda pa tudi Siol, bi moral Telekom prodati zaradi slabih poslovnih rezultatov. Hkrati opozarja, da le menjavanje urednikov RTV Slovenija ter Planet TV in Siola ni prava rešitev.

Kot rešitev tako predlaga spremembo RTV naročnine, ki ji ljudje na splošno ne bi nasprotovali. “Prvorazredni na RTV Slovenija bi seveda nekaj dni protestirali in pisarili po Evropi, vendar pozabljajo, da je gledalcem, ljudem vseeno, kdo vodi dnevnike, zabavne oddaje, studie city itd. Kajti ljudje gledajo televizijo in ne urednikov ter voditeljev,” je Oskar M. Salobir še zapisal v prispevku za Portal Plus.

Zadnje objave

Izbor urednika