Domov Novice

Denis Poniž, Portal Plus: Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!

1

Denis Poniž v komentarju za Portal Plus najprej navaja Gregorja Samso iz Preobrazbe Franca Kafke, ki se je nekoč zbudil iz nemirnih sanj in  ugotovil, da je med spanjem njegovo domovino ugrabila diktatura.

Nadalje opozarja, da se beseda “diktatura” danes pojavlja v vseh medijih, kjer izbranci, ki so sebe poimenovali “raziskovalni novinarji”, a so v resnici ljudje z bujno domišljijo, pišejo o posledicah strašne diktature.

“Ker sam, neveden, nepoučen, poln dvomov, nisem opazil nikjer nobenega znaka, nobenega ukrepa, ki bi potrjeval, da je mojo domovino ugrabila diktatura, sem se počutil kot ubogi Gregor Samsa,” piše avtor.

“Sem prespal nasilno zrušitev demokratično izvoljenih predstavnikov ljudstva, sem zaradi nemirnih sanj preslišal tanke na ulicah glavnega mesta, strele in detonacije, ki običajno spremljajo tako nasilno preobrazbo demokratične v diktatorsko oblast? Zginevajo ponoči ljudje, za katerimi se izgubi vsaka sled? So prepovedani časniki, je cenzura na televiziji in radiju? Nam je diktatorski režim izklopil internet? Ali policija vsak poskus protestiranja na ulici utiša s pendreki, solzivcem in vodnim topom? So zgrajena koncentracijska (»prevzgojna«) taborišča, kamor diktator s pomočjo policije in vojske zapira svoje nasprotnike? Edini sklep: Ta diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!,” tako nazadenje sklene avtor, ki se sprašuje, kaj dela EVropa, da se v njej razvije diktatorska oblast, ki zatira vse drugače misleče.

Koalicisjki poslanci z novelo za uresničitev ustavne odločbe glede financiranja zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javni program

0

Koalicijski poslanci SDS, NSi in SMC so v parlament vložili novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero želijo uresničiti sedem let staro ustavno odločbo glede financiranja zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javni program, a država tega trenutno pokriva v 85 odstotkih.

Državni zbor bi moral ustavno odločbo uresničiti v enem letu, a je še vedno ni. Koalicija tako predlaga, da bi poleg 100 odstotkov obveznega programa država krila tudi 85 odstotkov razširjenega programa; torej dopolnilnega in dodatnega pokua, podaljšanega bivanja, učne pomoči itd.

Predlg bodo predvidoma podprli v SNS, medtem ko glasovanje Desusa še ni jasno.

Policistom višje plače in posebna kolektivna pogodba

0

Glede na včerajšnji sporazum o reševanju stavkovnih zahtev med predsednikom Policijskega sindikata Slovenije Rokom Cvetkom in notranjim ministrom Alešem Hojsem, se bodo policistom pkače zvišale od sto evrov pa do 20 odstotkov. Prav tako pa bo ministrstvo za notranje zadeve pripravilo novo kolektivno pogodbo za policiste in zaposlene na notranjem ministrstvu.

Podpis sporazuma tako deluje kot korak k vzpostavitvi ločenega plačnega sistema za policijo in notranje ministrstvo in korak k izstopu iz enotnega sistema plač v javnem sektorju.

Mogoče je pričakovati, da bodo podobne zahteve za dvig plač posledično zahetvale tudi druge poklicne skupine.

Quo vadis Evropa?

1

Preteklo nedeljo (9. maja) smo praznovali dan Evrope. Na ta dan je leta 1950 francoski minister za zunanje zadeve Robert Schuman v svoji deklaraciji predlagal, da bi Francija in Nemčija združili svoji premogovno in železarsko industrijo pod skupno in neodvisno naddržavno oblastjo, iz katere je kasneje nastala Evropska komisija. S tem se je začel  proces evropske integracije, ki je Evropo spremenil za vedno. 71 let pozneje se Evropa sooča z novimi izzivi, za katere išče ustrezne rešitve.

Eden od glavnih očitkov Evropski uniji je slaba povezanost evropskih inštitucij z običajnimi evropskimi državljani. Z željo da bi izboljšale sedanje stanje, so letos tri najpomembnejše evropske inštitucije – Komisija, Parlament in Svet – sklicale Konferenco o prihodnosti Evrope, za katero je sicer dal pobudo francoski predsednik Macron. Cilj konference je vzpostaviti prostor za razpravo o prihodnosti Evropske unije, v kateri bi lahko poleg državnikov tudi državljani EU predstavili svoje poglede. Sliši se zanimivo, vendar je na mestu vprašanje, v kakšni meri gre za prazen PR ali pa za resen projekt evropske politične elite.

Poleg evropskih problemov je začetek konference, če gre verjeti nekaterim slovenskim novinarjem, razkril slabe odnose med našim predsednikom vlade Janezom Janšo in znanim belgijskim liberalnim evroposlancem, sicer enim od treh članov izvršnega odbora Konference o prihodnosti Evrope, Guyem Verhofstadtom. Na nedeljski otvoritveni konferenci, ki je potekala v Strasbourgu, sta tako nastopila predsednik vlade Portugalske, ki trenutno predseduje EU, in predsednik Francije, ki bo predsedovala EU v prvi polovici leta 2022. Kljub poskusom slovenske vlade, da bi na otvoritveni konferenci nastopil tudi naš predsednik vlade Janez Janša, naj bi Guy Verhofstadt to preprečil, piše Delo in še nekateri drugi.

Verjetno sta vsaj dva razloga za domnevno dejanje Guya Verhofstadta. Najprej je februarja letos Verhofstadt tvitnil, da Madžarska financira anti-NATO sile v Sloveniji, glede česar sta se na Twitterju oglasila evropska poslanca SDS Tomčeva in Zver, češ da o Sloveniji nima pojma, nekateri pa so se cinično šalili, da Orban očitno financira slovensko Levico.

Uvodnemu incidentu je marca sledil besedni dvoboj med slovenskim premierjem in Belgijcem na Twitterju, v katerem sta oba izpadla slabo. Na eni strani se je še enkrat jasno pokazalo, da Verhofstadt ne ve veliko o političnem dogajanju v Sloveniji, po drugi strani pa je Janša zbodel nekdanjega predsednika belgijske vlade, da je Belgija nekoč kolonizirala Kongo, zaradi česar ne more s Slovenijo ravnati kot s svojo nekdanjo kolonijo.

Seveda je pravi vzrok za ta dvoboj izvoz slovenske domače politike v tujino, kjer je Slovenija pretirano prikazana kot slaba članica EU. Na koncu lahko upamo le, da se je predsednik vlade iz te zgodbe naučil, da imajo tudi na prvi pogled nedolžni tviti lahko negativne posledice.

Odnosi med različnimi članicami EU so uradno vedno dobri, a ko se Evropska unija pogovarja o svoji prihodnosti, lahko vidimo, da enakopravnost mnenj ni vedno spoštovana.

 Problem komunikacije in dialoga

Incident med Janšo in Verhofstadtom prikazuje enega ključnih izzivov današnje Evropske unije. Govorimo seveda o dialogu oz. komunikaciji med drugače mislečimi. Odnosi med različnimi članicami EU so uradno vedno dobri, a ko se Evropska unija pogovarja o svoji prihodnosti, lahko vidimo, da enakopravnost mnenj ni vedno spoštovana.

Dober primer pomanjkanja spoštljivega dialoga smo lahko videli lansko leto, ko so se članice EU pogajale o skupnem zadolževanju za obnovo gospodarstev po pandemiji COVID-19. Najprej smo lahko opazili vidne razlike med stališči evropskega juga in severa in nato še egoizem nekaterih severnih članic. To se je zgodilo še pred neprijetno razpravo o črpanju evropskih sredstev in pravni državi, kjer sta bili javno izpostavljeni Madžarska in Poljska.

Pred kakšnim desetletjem in več se je v Evropi veliko govorilo o demokratičnem deficitu in pomanjkanju legitimnosti skupnih evropskih inštitucij, o čemer danes manj govorimo. Zdi se, da Evropska unija počasi skuša doseči ravnovesje med evropsko in nacionalnimi demokracijami svojih članic, vendar se zdi, da ostaja problem komunikacije. Evropejci so še vedno premalo angažirani v evropski demokraciji. Tako še vedno ne sledijo politiki na evropski ravni, se ne udeležujejo evropskih volitev in ne uporabljajo formalnih kanalov za državljanske zahteve na evropski ravni.

V tej luči bi lahko bila Konferenca o prihodnosti Evrope dobrodošla novost, saj prenaša koncept državljanskih zborov in razprav na evropsko raven. Če bo ta koncept dobro izveden, bomo morda prišli do zanimivih predlogov državljanov, kot smo lahko videli v Franciji. Tam so po krizi rumenih jopičev organizirali podobne državljanske zbore in prišli do konkretnih rezultatov.

Seveda je potrebno potem konkretne predloge državljanov tudi izvesti v praksi, kar se v Franciji še ni zgodilo. Poleg tega se je treba tudi zavedati, da pri potrebi po boljši evropski komunikaciji govorimo tudi o spoštovanju vrednot, ki jih ima vsak posamezen narod, kar pa še ne pomeni, da ima vsak narod pravico početi vse, kar si sam želi. Kljub temu se mora Evropa zavedati, da ostajamo različni, kar nam ne sme preprečiti, da bi delali skupaj.

Evropa se mora zavedati, da ostajamo različni, kar nam ne sme preprečiti, da bi delali skupaj.

V prihodnosti močnejša Evropa

Kam torej gre Evropa? Evropska unija se bo kljub vsem kritikam še naprej počasi krepila. Lansko leto smo bili priče zgodovinski odločitvi EU, da se prvič skupaj zadolži, kar pomeni, da se bližamo novi situaciji, ko bodo evropske inštitucije iskale lastne vire dohodkov. Brez skrbi, to še ne pomeni, da bomo morali od sedaj plačevati davke neposredno Evropski komisiji, saj večina načrtov novega financiranja izhaja iz predlogov za obdavčenje internetnih velikanov (Google, Facebook, itd.) in sprejetje carin za proizvode z neekološkim izvorom, ki prihajajo iz držav izven EU, največ iz Kitajske.

V določenem času bo s tem novim denarjem EU začela harmonizirati socialno pomoč, torej zdravstvene ali delavne sisteme, in verjetno prej ali slej tudi ustanovitev skupne obrambne sile. Seveda, evropski denar ni edino sredstvo, ki nas bo pripeljalo do večje evropske integracije. Verjetno nas bo na koncu prav pritisk od zunaj (npr. Kitajska, Rusija, Turčija ipd.) prisilil k vedno večjemu skupnemu sodelovanju.

Ameriška Uprava za hrano in zdravila odobrila cepivo proti koronavirusu za najstnike

0

Ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) je včeraj odobrila izredno uporabo cepiva podjetij Pfizer in BioNTech proti novemu koronavirusu tudi za najstnike, stare od 12 do 15 let.

Cepivo teh dveh proizvajalcev je tako postalo šrvo cepivo v ZDA, ki je dovoljeno za najstnike.

Predvidoma do jeseni naj bi bilo isto cepivo odobreno tudi za mlajše od 12 let.

Ideologija na ustavnem sodišču: sodniki niso politično, nazorsko, ideološko in družbeno nevtralni (video)

4

Fakulteta za državne in evropske študije Nove univerze ter raziskovalna skupina podjetja Reforma sta v sklopu raziskovalnega projekta Ideologija na sodiščih analizirali več kot 300 sodb slovenskega Ustavnega sodišča in vsa pripadajoča ločena mnenja v obdobju od leta 1993 do 2016 oz. v treh mandatih ustavnega sodišča.

Rezultat projekta je tudi knjiga z enakim naslovom – Ideologija na sodiščih, ki so jo na današnji novinarski konferenci predstavili raziskovalci, sodelujoči pri njenem nastanku.

Sodniki niso neideološki

Vodja projekta dr. Matej Avbelj je izpostavil, da se v splošni javnosti neutemeljeno presoja ravnanje sodišč in sodnikov, predvsem ustavnih, kot ljudi, ki naj bi bili „brez barve, vonja in okusa“ ter se jih nato kritizira v smislu njihovega ravnanja ali neravnanja.

V predstavljenem projektu so raziskovalci predpostavili, da smo ljudje vsi ideološki, posledično so takšni tudi sodniki. Cilj projekta pa je bil meriti svetovni nazor oz. ideologijo in njen vpliv na sodniške odločitve; raziskovalci so napravili ideološke profile posamezne sestave ustavnega sodišča. Rezultati niso enoznačni, da bi lahko dejali, da je nek sodnik lev ali desen, so pa nekateri sodniki bolj oziroma manj liberalni. Dr. Avbelj je izpostavil, da ima moralni nazor vpliv na odločanje zlasti v težkih primerih, kjer pridejo vrednostna vprašanja najbolj do izraza.

Ustavno sodišče je pri soglasnih odločitvah bolj liberalno kot pri nesoglasnih, praviloma odločitve državnega zbora popravlja v bolj liberalne

Dr. Janez Šušteršič je dejal, da je ideologija pomembna in sledljiva, hkrati pa v večini zadev ni dominantni faktor odločanja, ampak samo eden izmed dejavnikov. Izpostavil je, da je pri soglasnih odločitvah sodišče kot celota praviloma bolj liberalno kot pri nesoglasnih, sodniki, ki so pri nesoglasnih odločitvah nasprotovali, pa praviloma izražajo manj liberalno pozicijo.

Drugo izpostavljeno dejstvo je bilo, da je bilo ustavno sodišče praviloma liberalni korektiv zakonodajalca. To ni samoumevno, saj bi ustavno sodišče odločitve državnega zbora ali vlade lahko popravljalo tudi v bolj konservativno smer. Raziskovalci so sicer dimenzije raziskovanja razdelili na ekonomsko, družbeno, avtoritarno in mednarodno.

Splošna javnost se moti glede ideološkega pozicioniranja posameznih sodnikov

Dekan Evropske pravne fakultete dr. Jernej Letnar Černič je dejal, da so mit teze, da so sodniki politično, nazorsko, ideološko, družbeno nevtralni, saj bolj varujejo pravice posameznikov ali pa državne interese pri avtoritativni dimenziji ter bolj pravice manjšine oz. večine pri družbeni dimenziji, kar je dilema, ki je še posebej aktualna v zadnjem letu.

Analiza kaže, da je bil prvi mandat ustavnega sodišča najmanj liberalen izmed vseh analiziranih mandatov in je manj pozornosti posvečal pravicam posameznikom, je dejal dr. Letnar Černič.

Prav tako je po njegovih besedah mit tudi stereotipno pozicioniranje sodnikov. »Pravniki, sodniki in sodnice, ki so javnosti poznani, da varujejo interese države, so se izkazali kot tisti, ki bolj varujejo pravice posameznikov, kar je še posebej izrazito pri sodnikih in sodnicah drugega in tretjega mandata,« je dejal. Nobeden izmed analiziranih mandatov ne odstopa bolj v liberalno ali v avtoritarno smer, ampak so na tej osi vsi trije nekje na sredini, je še dejal.

Stranke, ki se imajo za socialno-liberalne, so na področju ekonomije in nadzora nad prebivalstvom konservativne, Ustavno sodišče zagovarja liberalnejše od njihovih stališč

Asistentka na Evropski pravni fakulteti doc. Maja Cigoj je dejala, da so analizirali tudi, do kolikšne mere se stališča ustavnega sodišča skladajo s stališči vlade oz. državnega zbora. Na ustavnem sodišču so opazili konstantno naraščanje liberalne miselnosti, prav tako tudi pri vladi oz. državnem zboru. Drugače pa je bilo na področju ekonomije. Medtem ko se stranke, opredeljene kot socialno-liberalne v urejanju gospodarskih razmerij bolj nagibajo h konservativnejšim vrednotam (zagovarjajo večjo intervencijo države v gospodarska razmerja), se ustavno sodišče z njihovimi stališči povečini manj strinja in odloča drugače, s čimer dviguje nivo liberalizma – in to skozi vse tri sestave US, s čimer skrbi za uravnoteženo politiko državne intervencije v gospodarstvo.

Podobno je bilo po besedah Cigojeve tudi pri avtoritarni dimenziji. Stranke, ki so se opredeljevale kot socialno-liberalne, so se zavzemale za bolj konservativne politike, torej za večji nadzor organov oblasti nad posamezniki. Ustavno sodišče je na drugi strani zagovarjalo liberalno dojemanje vloge države in želelo ohranjati distanco med vladajočo oblastjo in svobodo posameznika. Na tem področju se je pokazal vedno večji razkorak med stališči sodišča ter vlade in državnega zbora.

Cigojeva je sklenila, da naše ustavno sodišče svoje poslanstvo opravlja na podlagi liberalnih vrednot, pri čemer skrbi za uravnoteženo poseganje v človekove pravice in uravnavanje delovanja politične oblasti ter odraža liberalno miselnost družbe.

Kako bi lahko izboljšali imenovanje ustavnih sodnikov in njihovo delo?

Dr. Polona Batagelj je predstavila smernice za predlaganje in imenovanje ustavnih sodnikov, ki so jih prav tako sestavili v knjigi. Tako so izdali priporočilo, da bi se morala bolj natančno določiti opredelitev pojma pravnega strokovnjaka, se oblikovati strokovno telo, ki bi po zaslišanju kandidata podalo svoje mnenje, funkcija predsednika države pa bi pri predlaganju morala biti aktivnejša.

Raziskovalci so se zavzeli za krepitev specifične strokovne pomoči v obliki strokovnega kabineta, ki bi ga imel vsak ustavni sodnik, za spodbujanje diskurzivnosti v praksi odločanja ustavnega sodišča. V ta namen so predlagali sočasno kroženje osnutkov obrazložitve in ločenih mnenj že pred končnim glasovanjem in poudarili pomen komuniciranja predsednika ustavnega sodišča in posameznih sodnikov s strokovno in splošno javnostjo, posebej pri odločitvah, za katere obstaja širše zanimanje javnosti in deljena stališča oz. pričakovanja glede odločitve.

Pravo mora biti instrument ideologije in ne ideologija instrument prava, je sklenil dr. Avbelj, s čimer je poudaril, da metode sojenja ne smejo biti podrejene ideološkosti posameznika, ampak da mora pri sprejemanju odločitev na prvo mesto stopiti strokovni instrumentarij, znotraj katerega pa se lahko izraža ideologija.

Celotno predstavitev si lahko ogledate na spodnji povezavi:

Sodišče oprostilo vse obdolžene v aferi preskakovanja čakalnih vrst

2
Ljubljansko okrožno sodišče je vse obdolžene v t.i. aferi čakalnih vrst danes oprostilo vseh obsodb. Sodnica Nina Drozdek Draganić je glede očitkov o nedovoljenem dajanju daril opozorila, da je pri dokazovanju odločilno, da se izvršitveno dejanje nanaša na gospodarsko dejavnost, javna zdravstvena dejavnost pa to ni, saj izvajalci storitve opravljajo na nepridobiten način, so poročali mediji.
Storilec po tem členu je lahko le oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost. Ob tem je sodnica opozorila, da je bil prvoobtoženi Uroš Smiljić v času, ko naj bi izvajala ta kazniva dejanja, v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana zaposlen kot skladiščnik in ni opravljal ne gospodarske ne zdravstvene dejavnosti. Oseba, ki opravlja negospodarske dejavnosti, pa bi v povezavi s tem kaznivim dejanjem lahko bila v kakšni drugi vlogi, ne v vlogi storilca.
Sodišče je tako oprostilo tudi zdravnika Rado Janša in Tomaž Malovh ter Ivana Mikliča, Aleša Miletića, Saša Žaljca, Roberta Gradišarja, Franca Freliha, Stanka Ranerja ter podjetji Digit in Glasstech.

Anketa Dela: LMŠ in DeSUS z najnižjo podporo v tem mandatu, spet dober rezultat strank projekta Povežimo Slovenijo

7

SDS ohranja skupno vodstvo, SD pa vodstvo na levem polu, kjer najbližji zasledovalki izgubljata. Na račun DeSUS-a se krepi SAB, vzpenjajoča podpora se zadnje trimesečje nakazuje Slovenski ljudski stranki, kaže prva majska anketa slovenskih medijev, rezultate katere pa je, kot venomer poudarjamo, potrebno obravnavati z ustrezno kritično distanco, oziroma jih razlagati v kontekstu širšega dogajanja in trendov. 

Po medijsko-političnem masakriranju ob interpelaciji je skok meseca na barometru priljubljenosti politikov doživel minister za delo, družino in socialne zadeve, Janez Cigler Kralj in se uvrstil na 3. mesto, neposredno pred vztrajajočega predsednika državnega zbora, Igorja Zorčiča.

V komentarju uredništva izpostavljamo predvsem trajajoči dober rezultat obeh strank nosilnih stebrov projekta Povežimo Slovenijo, seštevek katerih že nekaj mesecev močno presega parlamentarni prag. Zanimivo pa bo videti, koliko jim bodo izmerili, ko bodo nastopili pod skupnim imenom, a kakšne zaslombe s strani večinskih medijev si nikakor ne morejo obetati.

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi po anketi Mediane za Delo SDS volilo 17,4 % vprašanih, najbližjo zasledovalko, SD, pa 12,2 %. Tekmici za prevlado na levem polu vse bolj zaostajajo – Levica (7,6 %), predvsem pa LMŠ (7 %), kar je najnižja podpora, ki jo je stranka v anketah Dela zabeležila v tem mandatu.

NSi so tokrat namerili 4,4 %, SAB pa 3,4 % podporo. Preko parlamentarnega praga bi tokrat zlezla še SLS s 3 % vseh vprašanih.

Pod njim bi se gnetle SNS (2 %), Dobra država (1,5 %), Piratska stranka (1,4 %), Zeleni Slovenije (1,3 %), DeSUS (1,2 %) in SMC z enim odstotkom podpore sodelujočih anketirancev. 1,8 % bi jih volila druge stranke, slaba petina je neopredeljenih, 12,6 % jih ne bi volilo nikogar, 3 odstotke jih ne želi povedati, prazno glasovnico bi oddal odstotek vprašanih.

Trendi kažejo na stabilno podporo SDS, SD, NSi, SNS, padajočo podporo LMŠ, DeSUS in Levice, rast SAB in SLS, medtem ko se SMC vrti med 1 in 1,5 odstotka glasov opredeljenih.

Na barometru priljubljenosti politikov vodi Janez Poklukar (3,10) pred Borutom Pahorjem (2,95) in Janezom Ciglerjem Kraljem (2,75). Sledijo Zorčič, Vrtovec, Logar, Tonin, Fajon in Han. Alenka Bratušek je 11., Šarec in Mesec pa takoj za njo. Zdravko Počivalšek je 16. in Janez Janša 17. (2,31).

Povprečna ocena vlade je tokrat 2,43, oziroma za 0,05 višja kot mesec prej.

Jasno je, zakaj Šarec potrebuje volitve čim prej
Sinteza rezultatov več anket in trendi tudi Delove ankete nakazujejo, da se Šarčevim strankarska podpora iz meseca v mesec kruši. Od tod tudi razumeti nervozne solistične reakcije te stranke, kot je zadnja napoved obstrukcije dela državnega zbora – a padanja podpore to ne ustavlja, LMŠ pa vse bolj potiska v izolacijo in radikalizacijo.

Šarčevi lahko ostanejo nad vodo (nad pragom vstopa v parlament), če bi bile volitve zanje dovolj hitro (zato tudi glasno zahtevajo predčasne volitve), pa še to jim ne bi pomagalo, če bi se na sceni pojavil nov, od političnega zaledja in medijev podprt obraz. Usodi “po uporabi odvrzi” politike, ki jo del levega zaledja vozi že kakšno desetletje, se bodo v vsakem primeru težko ognili.

Še ena anketa več pa potrjuje, da so politična obzorja bolj odprta projektu Povežimo Slovenijo, če bodo bazično podporo nosilnih strank – Zelenih Slovenije ter SLS-a seveda znali izkoristiti pri gradnji nove entitete. To vprašanje je za slovenski politični prostor precej pomembno, saj bi nova parlamentarna sila lahko pomembno vplivala na naravo bodoče koalicije. Do volitev se sicer še lahko zgodi marsikaj, a že zdaj je bolj ali manj jasno, da nove desnosredinske vlade brez Povežimo Slovenijo ne bo mogoče sestaviti.

In če ponovno zgolj seštejemo rezultata SLS-a in Zelenih, tokrat dobimo 6,7 % glasov oziroma 6 ali 7 poslancev v državnem zboru, kar bi nekdanjo pomladno opcijo približalo absolutni večini, a zanjo to še vedno ne bi bilo dovolj. Seveda pa je odvisno tudi, kdo vse bi se še (oziroma se ne bi) uvrstil v parlament.

Kakorkoli, tovrstne špekulacije so vendarle še preuranjene, jasno pa je, kaj katera politična stran potrebuje, oziroma česa ne potrebuje, da se ji povolilna enačba lahko razvije. Zaradi tega lahko pričakujemo medijsko ignoranco ali celo negativno kampanjo proti projektu Povežimo Slovenijo, saj je to spremenljivka na katero se bo dalo vplivati, za razliko od (vsaj) četrtinske podpore SDS-u in (vsaj) 7 odstotne podpore NSi-ju, ki sta na medijske viharje neobčutljivi.

Za STA v tednu dni zbranih 189.000 evrov donacij

9

Društvo novinarjev Slovenije je v donacijski akciji #zaobSTAnek, nemenjeni podpori STA v času, ko ta ne prejme nadomestila za opravljanje javne službe zbralo 189.000 evrov, kar ustreza vrednosti za mesec dni opravljanja javne službe, medtem ko je cilj DNS zbrati celoletno vrednost.

Akcija zbiranja donacij se bo nadaljevala do konca maja.

Nujno za starše: zdravstvena stroka izdala smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, da se omejijo škodljive posledice

0

Nekoč so otrokom mazali ustnice z žganjem, da so jih lažje uspavali, danes jih starši, da jih umirijo, parkirajo pred zaslone.

Oboje je seveda zelo škodljivo. In ker gre pri uporabi pametnih telefonov in drugih tehnoloških naprav z zaslonom relativno novo področje, o škodljivosti katerega starši večinoma sploh niso seznanjeni, je zdravstvena stroka sedaj pripravila napotke oz. smernice, po katerih se lahko starši orientirajo.  

Osnovno pravilo glede izpostavljenosti ekranom pri otrocih in mladostnikih je: manj je bolje. Pomembno pa je tudi vedeti, da otroci ali mladostniki naj ne bi bili lastniki lastnih pametnih telefonov vsaj do konca osnovne šole, po možnosti pa do 18. leta. 

Že pred kakšnim letom in pol smo na portalu Domovina objavili precej dobro sprejeto serijo člankov o škodljivosti vpliva mobilnih telefonov na razvoj otrok in mladostnikov ter da mora biti njihova uporaba pod nadzorom. Če ni, pa lahko njihova napačna uporaba pripelje do precejšnjih neželenih učinkov oziroma v skrajnem primeru celo zasvojenosti, o čemer je v intervjuju opozoril priznani psihoterapevt za področje odvisnosti Miha Kramli.

Od takrat se je v državi zgodilo mnogo sprememb, vendar pa so bile te večinoma zgolj na slabše. Za to je v prvi vrsti kriva kriza z novim koronavirusom, ki je naše delo in komunikacijo, bolj kot kadarkoli prej, spravila v digitalni svet. To je po eni strani dobro, saj smo zadržali stike z ljudmi ter nenazadnje tudi delo, ki ga drugače ne bi mogli opraviti. A to je še povečalo škodljive učinke zaradi njihove uporabe.

Na alarmantno situacijo se je odzvala tudi stroka, ki je pod okriljem zdravniške organizacije in več kot deset drugih organizacij (NIJZ, združenj pediatrov, Zavoda za šolstvo, Sekcije za preventivno medicino, društva logopedov, strokovnjakov za psihiatrijo in psihologijo, centrov Logout in Safe.si  ter mnogih drugih pripravila smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih.

Smernice so v prvi vrsti namenjene strokovnjakom, ki se pri svojem delu srečujejo z otroki in mladostniki tako v zdravstvu kot v vzgoji in izobraževanju.

Da je bil zato skrajni čas, so številni opozarjali že dolgo. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Denis Baš (dr. med, predsednik sekcije za primarno pediatrijo), pediatri zadnja leta opažajo, da so otroci preveč za zasloni. Jasno sicer je, da so digitalni mediji naša prihodnost, vendar pa jih po pojasnilu strokovnjakov ne smemo začeti uporabljati prezgodaj. Njihovo predčasno uvajanje namreč lahko pripelje do številnih negativnih vplivov na otrokov razvoj. Tako v pediatričnih ambulantah opažajo, da številni otroci znajo našteti barve le v angleškem jeziku, saj več ur na dan gledajo otroške programe v angleščini. Pogosto opazijo tudi, da so otroci nezmožni očesnega kontakta, izjemno pa zaostaja tudi njihov govorni razvoj. Odvisnost otrok od zaslonov pa se opazi tudi neposredno, v samih čakalnicah, ko odvzemu mobilnega telefona sledi napad jeze.

Negativni učinki pa se seveda opazijo tudi kasneje, pri starejših otrocih, ki imajo zaradi neprimernih vsebin, ki so jih našli na spletu kasneje psihične težave, ki se kažejo v obliki depresije, samomorilnih misli in motenj hranjenja.

Ključno je vgraditi ustrezen odnos

Nacionalne smernice izhajajo iz predpostavke da so elektronske naprave vsakdanji pripomoček, vendar pa so z njihovo uporabo povezane tudi pasti. Te je zato treba uporabljati in slovenski strokovnjaki niso navdušeni nad nekaterimi predlogi, da bi bila njihova uporaba pri otrocih in mladostnikih prepovedana. Je pa seveda pri tem pomemben vzor staršev in skrbnikov.

Strokovnjaki so obenem zelo močno proti, da bi se zasloni uporabljali za nagrajevanje in kaznovanje.

Časovnica strmenja v zaslone glede na starost otrok

Smernice za uporabo zaslonov elektronskih naprav se sicer precej razlikujejo glede na posamezno starostno skupino.

Pri dojenčkih in majhnih otrocih velja nič je bolje. Pri nekoliko starejših otrocih, starih od dveh do petih let, se priporoča omejitev bistveno manj kot uro na dan in to vedno v spremstvu staršev.

Za nekoliko starejše otroke (6 -9 let) velja omejitev do ene ure na dan, le izjemoma brez nadzora staršev.

Otrokom v zadnjem triletju osnovne šole se lahko dovoli še pol ure več. Uporaba je sedaj lahko že samostojna, vendar pa se je o vsebinah potrebno pogovarjati, ter otrokom povedati, da se lahko v primeru težav lahko obrnejo nanje.

Pri starostni skupini od 13 do 18 let je ta čas lahko še malenkost daljši, še vedno ali pa morda še bolj pa je ključen zgled staršev o primerni porabi. (Nekaj več pojasnil je dostopnih na tej povezavi.)

Vir: Zdravniška zbornica Slovenije

Priporočila nacionalne strategije se sicer tičejo tudi dela v šolah in vrtcih. Pri delu v vrtcih strokovnjaki uporabo zaslonov priporočajo zgolj v primerih, če ta k njihovemu delu doda neko didaktično vrednost.

V predšolskem obdobju se namreč možgani izjemno hitro razvijajo, izkušnje potrebne za njihov razvoj pa ne morejo nastati pred zasloni, ampak morajo nastati v živo. Če otrok to obdobje zamudi, pa ga je kasneje skoraj nemogoče nadomestiti.

V šolskem obdobju se je zaradi trenutnih razmer rabi zaslonov nemogoče izogniti. Vendar pa se lahko škoda zaradi takšnega načina dela močno zmanjša s pomočjo rednih urnikov ter jasnih dogovorov, katero delo bo potekalo pred zasloni in katero ne.

Pravilo 20 -20 -2

Pri delu z zasloni pa je priporočljivo tudi upoštevanje pravila 20 – 20 -2. To pomeni, da pri delu z zaslonom vsakih dvajset minut za dvajset sekund pogledamo v daljavo, zunaj pa preživimo vsaj dve uri dnevno.

Niso krivi le zasloni

Pretiran čas, preživet pred zasloni je seveda nedvomno škodljiv, saj povečuje tveganje za motnje hiperaktivnosti in škoduje splošnemu telesnemu in duševnemu razvoju. Več kot dve uri ždenja pred zaslonom na dan tako po besedah dr. Marije Anderluh (iz službe za otroško psihiatrijo na UKC Ljubljana) poveča tveganje za razvoj hiperaktivnosti kar za sedemkrat.

Pred šolo na daljavo so otroci v povprečju preživeli pred zaslonom povprečno 2 uri in pol na dan, sedaj pa se je ta čas podaljšal že na več kot šest ur.

To bo seveda imelo določene negativne posledice, vendar pa za vse, kar gre v razvoju naših otrok narobe seveda niso krivi le zasloni. Jasno je, da so otroci takrat izpostavljeni tudi neprimernim vsebinam in digitalnemu oglaševanju. Ključno pa je, da se z njimi ves čas ukvarjajo in se o o tem, kaj doživljajo na spletu tudi pogovarjamo. Le tako se bodo v primeru težav tudi obrnili na nas in jim bomo težave lahko pomagali premagati.

Več o smernicah, ter kako ravnati v primeru težav zaradi napačne rabe zaslonov si lahko preberete na spletni strani Zdravniške zbornice Slovenije.

Nemški strokovnjak, proučevalec možganov dr. Manfred Spitzer opozarja, da pametni telefoni zavirajo razvoj otroških možganov.

Knjigo Manfreda Spitzerja Epidemija pametnih telefonov, v kateri s pomočjo znanstvenih raziskav dokazuje, da nebrzdano uporabljanje pametnih telefonov škoduje zdravju, ovira izobraževanje otrok in mladine ter ima hude posledice tudi za našo družbo, lahko dobite tudi v spletni trgovini Iskreni.

Knjiga je obvezno branje za vse, ki se soočate z izzivi pametnih telefonov in drugih ekranov v življenju vaših trok in se sprašujete, kako glede tega ravnati.

Zadnje objave

Izbor urednika