Novi val covida nas lovi že poleti, koalicija pa se prereka okrog novega Zakona o nalezljivih boleznih

POSLUŠAJ ČLANEK
Ne, ni še konec. Vsaj tako pravijo znanstveniki, ki v času, ko smo običajni ljudje nanj kar malo pozabili, zelo od blizu spremljajo in preučujejo novi varianti koronavirusa oziroma njegove različice omikron – t.i. BA.4 in BA.5 varianti.

Zaenkrat ne kaže najbolje, saj vsi podatki kažejo, da je različica veliko bolj nalezljiva od te, ki z nami sedaj živi že skoraj pol leta, ter da prodira skozi “vse zaščite” naših imunskih sistemov precej lažje kot vse variante do sedaj.

Znanstveniki in raziskovalci pa se bojijo tudi, da bi varianta BA.5 zaradi visoke nalezljivosti, kljub temu, da ne povzroča več smrti in hospitalizacij kot sedanja varianta, poskrbela za visoke številke hospitalizacij okuženih.

Na drugi strani pa se tudi aktualna koalicija v Sloveniji zapleta v spor glede sprememb Zakona o nalezljivih boleznih, ki ga je pripravila levičarska civilna družba s predpostavko, da naj bi nova vlada z njim epidemijo obvladovala precej bolj uspešno kot prejšnja.

Večina držav EU je doslej zaznala nizke stopnje obeh novih variant omikrona. Toda v državah, kjer se je njun delež povečal – na primer na Portugalskem, kjer je BA.5 do 30. maja predstavljala 87 % primerov –, je prišlo do porasta skupnih primerov okuženih s covidom.

Dve novi podrazličici omikrona zdaj predstavljata že 13 % novih primerov covida-19 v Združenih državah, kar je precejšen preskok v primerjavi z začetkom maja, ko sta različici po podatkih predstavljali le 1 %.

Raziskovalci si prizadevajo razkriti značilnosti, zaradi katerih sta BA.4 in BA.5 edinstvena. Preliminarni podatki iz laboratorijskih študij kažejo, da so se različice razvile tako, da se lažje širijo, očitneje zmanjšajo imunsko obrambo in povzročijo, da ljudje lažje zbolijo. Prav zaradi tega BA.5 varianto Svetovna zdravstvena organizacija za sedaj klasificira kot “skrb vzbujajočo”. Zanimivo pa je, da tudi ta varianta prihaja iz Južne Afrike kot že mnoge pred njo.

Zaradi tega, ker protitelesa, ki so jih cepljeni dobili s cepivi, s časom padejo, je najbolj gotovo to, da nihče ni popolnoma varen pred varianto BA.5. Vnaprej pa je tudi že jasno, da tokratna različica s svojim valom ne bo čakala do jeseni, ampak nas bo dosegla že poleti.

A da nova različica ni tako nedolžna, kaže tudi Eric Feigl-Ding, epidemiolog iz ZDA, ki na tviterju interpretira podatke o varianti BA.5 v Južni Afriki.



Ob tem opozarja tudi, da se je v samo tednu dni v Veliki Britaniji število hospitalizacij povečalo za kar 20 %.




Okužbe s covidom možganom povzročijo učinek kemoterapije


Da na splošno pri okužbah s covidom ne gre za šalo, piše tudi slovenski strokovnjak dr. Roman Jerala, ki opozarja na to, da okužb, četudi so te blage kot pri varianti omikron, ne smemo jemati z levo roko, saj da ponavljajoče okužbe puščajo podobne posledice na možgane kot kemoterapija.

Posledice na možganih pa so opazne tudi na dolgi rok.




Prvi spor v koaliciji ravno zaradi zakona, ki prinaša lažje soočanje s covidom


Premier Robert Golob je po zmagi na volitvah še isti večer napovedal, da bodo prvi vsebinski ukrepi nove vlade usmerjeni v pripravo, kako bomo živeli, če se covid vrne.

Prejšnja vlada Janeza Janše je epidemijo covida-19 upravljala z odloki in na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih iz Drnovškovega časa, za katerega pa je ustavno sodišče presodilo, da je v določenih točkah neskladen z ustavo. Ustavni sodniki so zato državnemu zboru naložili, da mora v dveh mesecih odpraviti neustavne določbe, kar se do zdaj še ni zgodilo.

V Janševi koaliciji so se zadeve sicer lotili, ampak ker je Kul opozicija grozila z blokadami in referendumi, je naposled vladni predlog po vetu državnega sveta zrušila kar koalicija sama. Zaradi občutljivosti sprejemanja tovrstne zakonodaje in očitno napetih razmer v državi politika tega ni rešila.

Podobno napeto pa bo reševanje tega vprašanja tudi v zdajšnji koaliciji, saj zaradi zakona že prihaja do prvih nesoglasij, kdo naj ZNB vloži – Ministrstvo za zdravje ali vseh 53 poslancev koalicije. Za prvo rešitev se zavzemajo Socialni demokrati, za drugo pa Gibanje Svoboda in po novem tudi Levica.

Tudi v Sloveniji se krivulja okužb že začenja obračati navzgor. Včeraj smo imeli 466 potrjenih primerov, 4 nove sprejeme v bolnišnico. Prejšnji teden v sredo je bilo novih okužb 355. Narašča tudi število hospitaliziranih – zdaj jih je 55, 7 na intenzivni terapiji. Prejšnjo sredo je bilo zaradi covida-19 v bolnišnicah 46 ljudi, od tega 6 na intenzivni

SD se je ustrašil nasprotnikov cepljenja


Gre za star predlog ZNB, ki ga je v sodelovanju z zdravstveno in pravno stroko pripravila Pravna mreža za varstvo demokracije, ki sodi v krog levičarskih aktivističnih skupin. Predlog je v parlamentarni postopek v začetku leta vložila Janja Sluga, a ker skrajšani postopek ni bil izglasovan, so sprejetje zakona prehitele volitve. Predlog pa niti v prvo ni dobil podpore poslancev SD, ki so se vzdržali, pomisleke pa so imeli tudi v Levici in drugih strankah takratne Kul opozicije.

V SD menijo, da hitenje s tako občutljivim zakonom ni na mestu, in priznavajo, da jih skrbi odziv državljanov. Po drugi strani pa v Gibanju Svoboda vztrajajo, da mora biti sprejet še pred začetkom parlamentarnih počitnic, torej do 15. julija.

Premier Golob naj bi dal koalicijskim partnerjem jasno vedeti, da je zakon nared za vložitev in da naj ga s 53 podpisi vložijo koalicijski poslanci. Ker je SD temu nasprotovala, češ da mora zakon vložiti minister za zdravje in da se mora odviti še javna razprava, je koalicija zadeve na koncu umirila tako, da je v DZ ustanovila posebno delovno skupino, ki naj bi predlog še dopolnila in s tem preprečila pripombe zakonodajno-pravne službe.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike