Nov žalostni rekord – demografski prosti pad vse hitrejši

Zaskrbljujoči trend padanja rodnosti se po ugotovitvah Statističnega urada RS (Surs) nadaljuje. V lanskem letu je bil naravni prirast še enkrat več negativen. Rodilo se je skupno 16.875 otrok, kažejo današnji podatki urada. Nov žalosten rekord torej in novo najnižje število doslej. Številka je še bistveno nižja od tiste, ki so jo statistiki zabeležili za leto 2023, ko se je prvič v zgodovini v Sloveniji rodilo manj kot 17.000 otrok, natančneje 16.989. Nič kaj obetavni niso niti podatki za prve mesece letošnjega leta.

Rojstva navzdol, priselitve v nebo

V letu 2024 je bil naravni prirast torej negativen (–4631). Že osmo leto zapored je umrlo več prebivalcev, kot se jih je rodilo. Od omenjenih 16.875 živorojenih otrok se jih je po ugotovitvah Sursa največ rodilo v tretjem četrtletju, in sicer 4.499, najmanj pa v prvem, in sicer 4030. Umrlo je 21.506 prebivalcev, od tega največ v prvem in najmanj v drugem četrtletju.

Naravni prirast prebivalstva je bil negativen v vseh četrtletjih in tudi v vseh mesecih, ugotavljajo na Sursu. Še najmanj je število umrlih preseglo število rojenih v drugem in tretjem četrtletju, ko je naravni prirast znašal –708 oziroma –710 prebivalcev. Najbolj izrazito negativen pa je bil prirast v prvem četrtletju (–1929 prebivalcev).

Skupni prirast je sicer pozitiven (6.901 prebivalec), a izključno na račun pozitivnega selitvenega prirasta, ki je znašal 11.532 prebivalcev. Skupaj se je v Slovenijo priselilo 33.023 prebivalcev. Najizrazitejši je bil selitveni prirast v tretjem četrtletju, ko se je priselilo 3.438 prebivalcev več, kot se jih je odselilo.

Skupni prirast je sicer pozitiven (6.901 prebivalec), a izključno na račun pozitivnega selitvenega prirasta, ki je znašal 11.532 prebivalcev. 

Priselitev v povprečju skoraj dvakrat več kot rojstev

V povprečnem dnevu lanskega leta se je tako rodilo 46 otrok, 59 prebivalcev je umrlo. 90 prebivalcev se je priselilo iz tujine, 59 se jih je odselilo v tujino.

Podatki za letos kažejo še bolj zaskrbljujočo sliko. V prvih petih mesecih se je rodilo 6641 otrok, kar je 76 manj kot v enakem obdobju lanskega leta in 188 manj kot v enakem obdobju leta 2023. Ob nadaljevanju takšnega trenda se letos obeta novo najnižje število rojstev.

Pozitivni trendi le v času desnosredinskih vlad

Število rojstev sicer postopoma upada že vse od osamosvojitve, vendarle pa so bila v zgodovini samostojne države tudi nekatera optimistična obdobja. Zanimivo pa je, da statistika potrjuje hipoteze, da je rodnost v veliki meri odvisna od ukrepov na politični ravni, oziroma konkretneje – od »barve« dosedanjih vlad.

V začetku 90. smo tako lahko našteli nekaj čez 20.000 živorojenih otrok letno, nato pa iz leta v leto manj, vse do leta 2003, ko je število upadlo na 17.321. Sledilo je šest optimističnih let, leta 2010 smo zabeležili največje število živorojenih otrok v samostojni državi, in sicer 22.343.

Nato pa spet konstanten upad vse do 2024, ko smo jih našteli najmanj doslej. Z dvema izjemama. Rahlo je število naraslo le v letih 2014 (z 21.111 v letu 2013 na 21.165 v letu 2014) in 2021 (z 18.767 v letu 2020 na 18.984 v letu 2021).

Če preslikamo podatke na politična vodstva v omenjenih letih, ugotovimo, da se je nataliteta najbolj znatno poviševala v obdobju prve desnosredinske vlade med letoma 2004 in 2008. Rahel porast rodnosti je statistika zaznala tudi takoj po drugi Janševi vladi, ki je trajala dobro leto (med februarjem 2012 in marcem 2013), ter v obdobju tretje desnosredinske vlade med letoma 2020 in 2022.

Pri Domovini podrobnejšo analizo vzrokov in posledic demografske zime ter vsebine potrebnih ukrepov za zaustavitev zaskrbljujočega trenda pripravljamo za prihodnjo številko tednika.