Največji paradoks Svobode

Razvojni model, na katerem temelji delovanje aktualne vlade, ne želi samostojnih posameznikov, pač pa jih želi v kar največji možni meri narediti odvisne od milosti države. To skuša doseči tudi s tendenco obilnega poseganja v zasebno lastnino. Težko bi namreč našli področje, kjer se to ne dogaja, glavne tarče oziroma »sovražniki« pa so tisti, ki jih vlada težko nadzoruje. »Da se stranka, ki to počne, imenuje Svoboda, je res največji paradoks. Najmanj svobode imamo zdaj, v času Svobode,« poudarja ekonomist Matej Lahovnik.

Z vse višjimi dajatvami država namreč skuša ljudi narediti vse revnejše, kar se kaže tudi v upadu kupne moči v primerjavi z državami, kot so Češka, Avstrija, Italija in Hrvaška. Tudi to verjetno pojasni zgražanje nad cenami menijev v obalnih mestih pri južnih sosedih.

Se pa koncept »več države in ideologije ter manj svobode« kaže v mnogih družbenih podsistemih. Med najbolj v nebo vpijočimi so verjetno zdravstvo, šolstvo, kmetijstvo in gospodarstvo v širšem smislu.

Pa tudi stanovanjska politika. Štiričlanska družina. Mlada starša sta pridna, v spodobnih službah in za slovenske razmere s spodobnimi dohodki. A država ju privije z dajatvami, ki so tako visoke, da si pri aktualnih cenah nepremičnin tudi v 20 ali 30 letih le stežka privoščita stanovanje.

Država sicer pravi, da bo gradila neprofitna stanovanja, ki jih bo financirala s temi istimi dajatvami. A večina Slovenk in Slovencev teh stanovanj nikoli ne bo videla, opozarja Lahovnik. Politika jih bo namreč delila po svojih merilih. Že današnje liste upravičencev po njegovih besedah kažejo, da tu lažje pridejo zraven tujci, kakor hitro pridobijo stalno prebivališče in postopoma državljanstvo.

Država bi lahko pridnim in poštenim mladim tudi z ustrezno zemljiško politiko oziroma večjo ponudbo zemljišč omogočila, da bi prišli do svoje nepremičnine. A to ni namen aktualne politike. Kar je zasebno, je namreč v nasprotju z njenim konceptom.

Država bi lahko mladim tudi z ustrezno zemljiško politiko oziroma večjo ponudbo zemljišč omogočila, da bi prišli do svoje nepremičnine. A to ni namen aktualne politike. Kar je zasebno, je v nasprotju z njenim konceptom.

Bizarno prepovedovanje dobička

Kar je v nasprotju z njenim konceptom, pa je treba ustrezno prilagoditi. Vlada ni stala križem rok in se je – verjetno z največjo vnemo – lotila zdravnikov. Kot pravi Lahovnik, trenutna oblast dela vse, da bi izenačila državno in javno zdravstvo. Vendar pa je javno zdravstvo širše, saj vključuje tudi zasebnike koncesionarje, katerih delovanje pa skuša država z vsakim novim ukrepom bolj ovirati.

Vlada je šla celo tako daleč, da jim je prepovedala izplačilo dobička, je spomnil ekonomist. Po drugi strani pa imamo mnoge koncesionarje, kjer države dobiček ne moti; denimo podjetja za vzdrževanje vodotokov in cestna podjetja v prestolnici.

Na katerih področjih nas hočejo razlastniniti, nam krčijo obseg zasebnega in s tem omejujejo svobodo? Preberite v nadaljevanju.