Ne pozabite: državnih bank nam nista izpraznila Banka Slovenije in Bruselj

Prvi počitniški dnevi so postregli z obširno policijsko preiskavo v Banki Slovenije (BS) in v dveh revizijskih hišah, povezanih z davkoplačevalsko sanacijo državnih bank konec leta 2013.

Na tnalu kriminalistov in medijev se je znašel guverner BS Boštjan Jazbec. Prvi ga sumijo zlorabe položaja in protipravno pridobljene premoženjske koristi 257 milijonov evrov, drugi pa mu očitajo vse od A do Ž kar naj bi bilo narobe z dokapitalizacijo NLB, NKBM in ostalih bank v državni lasti.

Ustvarjanje megle gre na trenutke tako daleč, da se dozdeva, kot da bančne luknje v Sloveniji sploh ni bilo, temveč sta davkoplačevalski denar iz bank prečrpala kar Bruselj ali nemara celo Jazbec sam.

Realnost je seveda precej drugačna, izkrivljajo pa jo tisti, ki so navrtali trezorje naših bank, zdaj pa v izogib islandskemu scenariju, kjer so 80 odstotkov vpletenih bankirjev zaprli, preusmerjajo pozornost na one, ki se trudijo, da kraja ne bi ostala nekaznovana.

Žal se v tem trenutku ustvarja vtis, da je za to bolj mar tokratnim preiskovancem, kot pa tistim, ki usmerjajo policijske preiskave.

Realnost je seveda precej drugačna, izkrivljajo pa jo tisti, ki so navrtali trezorje naših bank, zdaj pa v izogib islandskemu scenariju, kjer so 80 odstotkov vpletenih bankirjev zaprli, preusmerjajo pozornost na one, ki se trudijo, da kraja ne bi ostala nekaznovana.

Zakaj nad guvernerja Jazbeca

Prihod kriminalistov v Banko Slovenije je v interesu lastnikov bančnih delnic in podrejenih obveznic, ki so bili v procesu finančne sanacije bank razlaščeni, s čemer je bilo prihranjenih nekaj sto milijonov davkoplačevalskega denarja.

Z argumentom, da bi se razlastitev lahko zgodila le s stečajem bank, katerega pa ni bilo, so se v zaščito pravic obrnili na Ustavno sodišče, ki se po posvetu z ESČP sedaj odloča, ali so bili podrejenci čezmerno oškodovali oziroma če bi v stečaju banke dobili več.

In prav razlastitev v eni od bank je predmet policijske preiskave na BS. Guvernerja Jazbeca namreč sumijo zlorabe položaja, oziroma neupravičene razlastitve, s katero naj bi davkoplačevalcem pridobil premoženjsko korist v višini 257 milijonov evrov na račun imetnikov podrejenih obveznic.

Se s krivci za bančno luknjo sploh še kdo ukvarja?

S tem predkazenskim postopkom se je pozornost medijev in javnosti od vprašanja, kdo so tisti, ki so podeljevali slabe kredite, preusmerila na zaščito interesov razlaščenih vlagateljev. Medijski spin doktorji pa Banki Slovenije podtikajo, da negativnega kapitala v bankah sploh ni bilo, oziroma so si bančno luknjo preprosto izmislili.

Vse to ustvarja občutek, da se v Sloveniji oddaljujemo od izvornega problema, ki je v tem, da so iz državnih bank na račune izbranih podjetij izginile milijarde. To so odobrili in podpisali ljudje iz mesa in krvi, za katere pa se danes zdi, kakor da ne obstajajo in se z njimi nihče ne ukvarja ali obremenjuje.

V Sloveniji se oddaljujemo od izvornega problema, ki je v tem, da so iz državnih bank na račune izbranih podjetij izginile milijarde.

Več kot to, nekateri so se s pomočjo vodstva SDH celo skušali vrniti na vodilne položaje naše največje molzne krave, ki jo formalno pravimo tudi NLB. A slednje jim je v navezi z ECB onemogočila prav Jazbečeva ekipa na Banki Slovenije.

Prav zato nenadno zanimanje kriminalistov in medijev za domnevne grehe najbolj izpostavljenega borca proti tovarišijskim bankirskim elitam ne more biti plod naključja.

V Sloveniji smo bili že večkrat priča instrumentalizaciji policije v politične in druge interesne namene (spomnite se primera Magajna) in tokratni primer zaudarja po nečem podobnem.

Sploh v luči tega, da se z bankirji, podeljevalci slabih kreditov, policija ne ukvarja pol tako zavzeto.

Obdržimo fokus

Zato je za državljane s povprečnim poznavanjem izjemno zapletene situacije, kjer je prostora za manipulacije veliko, ključno ohraniti zavedanje, da nam državnih bank niso izpraznili guverner BS Jazbec, niti ECB z Draghijem ali bruseljski uradniki, temveč tovarišijski kapitalisti v navezi z domačimi bankirji.

Naj se sliši še tako nemogoče, a če bomo izgubili fokus in se pustili prepričati manipulatorjem, lahko stavimo, da večmilijardna bančna dokapitalizacija iz leta 2013 ni bila zadnja, ki bo plačana iz naših žepov.

Upanje, da bi za slednjo sedel kdo izmed resničnih krivcev med bankirji, je vse bolj jalovo, a ponavljanje teh praks lahko, s privatizacijo državnih bank, še zmeraj preprečimo.