Nasvet za neodvisno novinarstvo, ki bi koristil slovenskim medijem

Uredništvo
8

Neodvisno novinarstvo je steber odprte družbe, a tega ni brez finančne neodvisnosti od državnih institucij. Osnovi za novinarsko kredibilnost pa sta raznolikost in pluralizem, je v mnenjskem zapisu za Deutsche Welle dejal predsednik Zveze nemških časopisnih založnikov, Mathias Döpfner.

Njegovo stališče je izjemno aktualno za osrednje slovenske medije, ki z Janševo vlado ravno ta čas bijejo ogorčen boj za ohranitev kanalov (para)državnega financiranja, pri čemer se sklicujejo na neodvisnost, pišemo v komentarju uredništva.

Raznolikost in pluralizem sta osnovi za novinarsko kredibilnost, kakor tudi tekmovanje med javnimi in zasebnimi mediji, za DW pravi Mathias Döpfner, prvi človek nemškega časopisnega združenja.

Za to pa je potrebnih nekaj pogojev. Najprej, obstajati mora volja do kritične obravnave močnih in vplivnih. V zadnjih desetletjih so mnogi v razkrivanju resnice in socialnih nepravičnosti tvegali ali celo izgubili svojo svobodo, kariere in, nenazadnje celo življenje. “Zato imamo tisti z udobjem poročanja iz držav z vzpostavljeno vladavino prava obvezo, da se borimo za pravice novinarjev, da svoje delo opravljajo svobodno in brez tveganja za zdravje in življenje,” pravi Döpfner.

In drugič, biti resnično neodvisen zahteva finančno neodvisnost. Za neodvisno novinarstvo sta po njegovem bistvena zasebno financiranje in vzdržen poslovni model. “Samo takrat, ko finančni interesi spodbujajo kar se da veliko poslovnežev, da investirajo v novinarstvo, lahko dobimo potrebno raznolikost in pluralizem,” meni.

Neodvisno novinarstvo pa, kot nadalje piše Döpfner, zahteva stalno iskanje ravnovesja med bližino in distanco do centrov moči. Novinarji morajo po eni strani biti blizu politikov, oziroma političnega dogajanja, a hkrati ga morajo biti sposobni presojati s potrebne distance. “Obe točki sta pomembni, a kar se tiče financiranja zasebnih medijev, moramo biti od državnih institucij oddaljeni kolikor je mogoče,” opozarja.

In tretjič, resnična neodvisnost zahteva raznolikost, oziroma pluralizem. Ta ima dva pomena. Najprej, za razjasnitev dejstev je treba imeti novinarsko tekmovanje za najboljšo zgodbo, kot tudi serijo različnih glasov z njim lastnimi pogledi in komentarji obravnavane tematike. “Tekmovanje med različnimi mediji je edini učinkovit način boja proti lažnim novicam, propagandi in manipulaciji,” dodaja predsednik.

Obenem pa medijska raznolikost ščiti svobodo tiska kot celote. Politiki morda lahko napadejo posamezne medijske hiše, če jim njihovo poročanje ni všeč, ne morejo pa utišati celotne industrije. “Povedano drugače, bolj kot so medijske hiše zdrave in močne, manjše možnosti ima oblast, da uspešno pritiska na vsakega izmed nas.”

Mathias Döpfner svoje mnenje zaključuje z močnim prepričanjem, da bo kritično novinarstvo nadaljevalo svojo vplivno vlogo v sodobni družbi. “Če novinarstvo ostane finančno zdravo in ločeno od državnih virov in če mediji lahko nadaljujejo z neodvisnim delom, bodo premagali vse porajajoče probleme, od tistih, ki prihajajo iz globalne geopolitike do navidezne vsemogočnosti umetne inteligence.”

ABC neodvisnega novinarstva
Zgolj nekaj odstavkov je predsedniku združenja nemških časopisnih založnikov dovolj, da pojasni samo bistvo svobodnega in neodvisnega novinarskega ustvarjanja.

Hkrati pa poznavalce slovenskih razmer postavi pred dejstvo, kako zelo je večina akterjev slovenske medijske krajine oddaljena od teh standardov neodvisnosti. Na eni strani imamo pretežno levičarsko usmerjene osrednje medije, ki so z leti zdrsnili v popolno odvisnost od državnih sredstev, ki se kanalizirajo preko oglaševanj državnih institucij in podjetij, javnih razpisov, množičnih naročnin v ekspoziturah javne uprave (tudi javne RTV) itd.. Na drugi pa dobivamo vzpostavljajoč medijski sistem, klinično odvisen od vplivnega zaledja dominantne desničarske politične opcije.

Eni in drugi sedaj bijejo grd in neizprosen propagandni boj za oblastno prevlado tistih, ki jim, preko države kot talke tega konflikta, to preživetje omogoča.

Prav zato je, kot smo na Domovini zadnje mesece poudarili že tolikokrat, ključnega pomena, da mediji v zasebni lasti ohranijo sposobnost dolgoročnega preživetja tudi brez dotoka državnih sredstev. Kdor tega ni zmožen, pomeni, da je avtomatsko odvisen od države in s tem od politike ali kapitalskih centrov moči, s čemer se znajde v nasprotju s svojim osnovnim poslanstvom. Za kakovost medijske krajine je bolje, da tak medij propade in s tem svoj prostor prepusti tistim, ki so v enakovrednem konkurenčnem boju na medijskem trgu sposobni preživetja neodvisno od političnih in kapitalskih centrov moči.

Prav to pa je tudi pot do medijske raznolikosti, oziroma pluralnosti, ki jo spoštovani pisec v svojem tekstu tako zelo izpostavlja, in kakršne v tridesetih letih samostojne Slovenije še nismo imeli, da časov pred tem sploh ne omenjamo.

8 KOMENTARJI

  1. Krasen komentar uredništva. Ko bi le to razumeli tudi na NoviTV! Za RTV et Co. pa ni za računati, da bi jih ta tema sploh zanimala. So tako narcistično zaljubljeni sami vase, da ni nobene pozitivne prognoze. Sem iz njihovih ust slišal že toliko kozlarij, da sem obupal, da bi jih kako tako in podobno mnenje razsvetlilo.

    PS: Upam, da bodo v EU tokrat ta komentar šteli ,kot napad….na untouchables.

  2. Me zanima, če bo to objavil spletni časopis RTV.

    Kaj storiti, da bo prišlo do te objave in kaj storiti, da bo RTV te demokratične standarde – neodvisnost, raznolikost in pluralizem, dosledno upoštevala?!!

    In še nekaj, kako odpraviti vzroke, ki na RTV to preporod zavirajo?

    Naj omenim poglaviten ukrep:

    – zamenjati vodstvo in tiste urednike na RTV, ki te demokratične standarde ne upoštevajo!

  3. Ni težko razbrati ABC zakonitosti neodvisnih medijev.
    Dokler bo vsakokratna oblastna politična opcija imela vpliv na financiranje medijev in kadrovsko politiko ne moremo pričakovati neodvisnih in objektivnih medijev, neglede na to ali bo na oblasti leva ali desna politična opcija.

    • Peter, ti dobro veš, da je RTV trdnjava Levice in, da so vsi odgovorni uredniki točno izbrani iz strani “centralnega komiteka ZKS”. Zato, ko se menjujejo Leve vdale, rošade niso potrebne, saj so tam vedno le njihovi – Levi.

      Ko pa nastopi Desno sredinska vlada, ji UPRAVNO sodišče celo onemogoči – postaviti svoje nadzornike.
      To je tako, kot, da živimo v Belorusiji.

  4. Predsednik Zveze nemških časopisnih založnikov, Mathias Döpfner: “Če novinarstvo ostane finančno zdravo in ločeno od državnih virov in če mediji lahko nadaljujejo z neodvisnim delom, bodo premagali vse porajajoče probleme, od tistih, ki prihajajo iz globalne geopolitike do navidezne vsemogočnosti umetne inteligence.”
    Premislite, kateri slovenski medij se lahko pohvali, da je finančno povsem ločen od državnih virov in/ali od paradržavnih virov (npr. od obveznega prispevka uporabnikov električne energije za državni zavod RTV Slovenija, od različnih oblik “programskega” sofinanciranja s strani aktualnih ministrstev oz. vlade RS in paradržavnih skladov, agencij itd., od gospodarskih podjetij in družb v večinski državni lasti). In vprašajte se, kakšno programsko oz. uredniško politiko uresničujejo in izvajajo mediji, ki so večinsko finančno odvisni od obveznega prispevka državljanov, od “programskih” sredstev iz državnega in/ali lokalnih proračunov ter iz podjetij v večinski državni lasti.
    Kot lahko opazujemo in vsakodnevno preverjamo, se ti mediji dobesedno požvižgajo na izražena mnenja svojih poslušalcev, bralcev in gledalcev ter se trmoglavo in z vsemi sredstvi klasične agitacije in propagande borijo za ohranitev “statusa quo” – v lastnem mediju in v družbenem okolju.
    Konkurenca novoustanovljenih zasebnih medijev, ki so popolnoma neodvisni od omenjenih večinskih tradicionalnih finančnih virov in ki so zaradi tega preživetveno prisiljeni iskati finančne podpore na neurejenem in muhastem domačem in mednarodnem trgu zasebnega kapitala, je zaradi bistveno skromnejših in šibkejših finančnih, kadrovskih in vodstvenih zmogljivosti že v izhodišču neenakopravna in nepoštena.
    Rezultat je neznosno nizka in neprofesionalna raven večine medijske ponudbe, je njena razcepljenost in nespravljivost, ki le odseva razcepljenost, izključevalnost in medsebojno popadljivost in sovraštvo med bregovi slovenske vladajoče koalicije in parlamentarne ter izvenparlamentarne opozicije, je prevladujoči neprofesionalni aktivizem, tendenciozno razlikovanje in izključevanje na “naše” in “njihove”, je spodjedanje veljavne politično pluralne večstrankarske parlamentarne demokracije in je vsiljevanje nazadnjaških totalitarnih ideologij, političnih načel in vrednot iz ropotarnice zgodovinsko poraženih in zavrženih totalitarizmov (fašizma, nacizma in komunizma),

  5. Aktiven državljan, dobro ste povedali.
    Posebno v zadnjem odstavku, je zajeto vse bistvo – Ne-PLURALNE medijske scene, ki SPODJEDA demokracijo.
    Žalostno je, da se tudi Nacionalka, ki bi morala delati za vse Slovence, obnaša le, kot AGITATOR v prid Levice. Poslužuje se NAŠEGA medija, sa sebe reklamira in onemogoča Demokratično menjavo oblasti.

    Ja Slovenija potrebuje, tako kot hruh, – tudi pluralne medije, da bi bili državljani pošteno OBVEŠČENI iz vsek zornih kotov, tako iz Leve, kot iz Desne. Ker tega RTV ne dela, je nujna rekonstrukcija.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime