Naročnine levih časopisov na RTV kljub racionalizaciji ostajajo bogate

Foto: Wikipedia
Prejeli smo podatke RTV Slovenija v povezavi z racionalizacijo naročanja na tiskane časopise. Že v petek smo poročali o napovedani racionalizaciji, ker pa nismo še imeli uradnih konkretnih številk, smo povzeli ocene, ki so jih v javnost dali nekateri zaposleni in so zaokrožile po družbenih omrežjih.

A izkazale so se za netočne. Visoko število naročenih izvodov levo usmerjenih časopisov ostaja, medtem ko tiskovin desnosredinskega profila v javni RTV ostaja za vzorec.

Pridobili smo tudi nekaj novih informacij v zvezi s kolumnisti Studio Cityja, še vedno pa odmeva tudi četrtkova oddaja Tarča, v kateri je voditeljica Erika Žnidaršič »sodila« Francu Kanglerju o na sodiščih že zdavnaj zaprtih primerih.

Kot zagotavlja vodstvo RTV-ja, Žnidaršičeva ni v suspenzu, zaposleni pa obsojajo pritiske na ekipo Tarče.

Filozof Boris Vezjak je na svojem blogu, ki ga je nato poobjavila Mladina, med drugim zapisal, da so po mnenju nove odgovorne urednice Jadranke Rebernik časopisi zastarel vir informacij ter da naj bi dala interno navodilo, da bo imel informativni program naročene po tri časopise in po tri spletne dostope, ki bodo zbrani na točno določenem mestu pri tajnici, kjer se bodo delili po potrebi in fotokopirali posamezne članke.

Tudi na Domovini smo že pred letom in pol poročali, da so bili na RTV Slovenija naročeni na ekscesne količine nekaterih levo nazorsko usmerjenih časopisov, ter nedavno tudi, da bodo njihovo število naposled racionalizirali.

A rezi še zdaleč niso tako dramatični, kot jih nekateri skušajo prikazati v kontekstu svojih trditev o prevzemu RTV Slovenija s strani desne politike.

Levih časopisov na RTV še vedno na pretek


RTV Slovenija je še vedno naročena na 27 izvodov in 3 spletne dostope vseh edicij Mladine. Gre sicer za racionalizacijo s predhodnih 67 izvodov, na katere so bili naročeni leta 2020 in sodeč po Erarju tudi lani. Glede na to, da je v informativnem programu zaposlenih približno 140 sodelavcev, pomeni, da si jih eno Mladino deli približno 5.

Da novinarji RTV Slovenija na področju časopisov, ki se uvrščajo med »levo usmerjene« nikakor ne bodo »goli in bosi« kažejo tudi naročnine, ki jih ime za leto 2022 RTV z drugimi časopisnimi hišami. Naročeni ostajajo na 73 izvodov tiskanega Dela in 61 spletnih dostopov, skupno 134 dostopov oz. skoraj za vsakega svojega informativnega novinarja.

Pri Dnevniku in Večeru so številke malo manjše. RTV vsak dan prejme 43 izvodov Dnevnika in 29 izvodov Večera, hkrati pa imajo zakupljenih 45 spletnih dostopov prvega in 19 drugega.

Naročnine na različne medije v letu 2022 na RTV Slovenija

Časopise nelevega profila si morajo, če jih želijo brati, resnično izmenjevati in »kopirati«


Navedbe o deljenju gesel »po potrebi« in izmenjavi treh izvodov časopisov vsaj za slednje časopise vsekakor ne veljajo. Veljajo pa za časopise, ki niso levega pedigreja. Celotna hiša ima tako naročenih 6 izvodov Reporterja, 2 izvoda Družine, 1 izvod Domovine in 1 izvod Demokracije ter nobenega izvoda revije Ognjišče.

Pri nobenem od omenjenih medijev nimajo spletnih dostopov do zaklenjenih vsebin, imajo pa, sodeč po aplikaciji Erar, namesto enega zdaj 2 dostopa do Požareporta.

Ne le finančni prihranek, z odjavo odvečnih izvodov so tudi bolj »zeleni«


V vodstvu RTV Slovenija so zmanjšanje stroška za tiskovnine za Siol obrazložili z opažanjem, da je bilo veliko izvodov, na katere so bili naročeni, neprebranih. Racionalizacija pa se ne pozna le pri stroških za tisk – ta je po novem prepolovljen, ampak tudi pri vplivu, ki ga imajo na okolje.

Letos načrtujejo za tisk porabitii 84.469 evrov, kar je skoraj pol manj kot lani, ko so porabili dobrih 165 tisočakov, še prej pa so za tiskovine porabili tudi 188 tisočakov na leto (2019). Da gre pri tem bolj kot za »informiranost« novinarjev prikrito financiranje levo-nazorskih medijev pričajo tudi številke v Erarju.

Pred letom 2006, ko je tedanja prva Janševa vlada zamenjala vodstvo RTV Slovenija, je ta Mladini letno plačal kar 19 tisočakov. Leta 2008 so denimo plačila Mladini racionalizirali na dobre 4 tisočake, do leta 2010 pa že dvignili na 10 in kasneje na približno 12 tisočakov letno.

Zneski, ki jih je v posameznih letih Mladini plačala RTV Slovenija. Po letu 2006 opazno upadejo. V letih 2020 in 2021 so zneski primerljivi z lei 2019 in 2018, le, da je RTV Slovenija celoten znesek (dobrih 12.000 evrov) poravnala na začetku leta (zato višji stolpec). vir: Erar

Kolumnistov Studia city ne bi ukinili, dali bi jim več prostora, a brezplačno


Vodstvo RTV Slovenija odgovarja tudi, da ne nameravajo ukiniti nastopov »kritičnih« komentatorjev, ki so do zdaj v oddaji Studio City imeli dvominutne kolumne. Gre za Anjo Zug Golob, Igorja Vidmarja, Petra Mlakarja, Natašo Briški, Matijo Stepišnika in Antišo Korijana. Pripravljalcem oddaje predlagajo, da bi ti »kolumnisti« v oddaji nastopili kot komentatorji, namenili pa bi jim še več, torej približno 5 minut programskega prostora, kot v podobnih oddajah nastopajo drugi komentatorji, kot so Primož Cirman, Bogomir Kovač, Alem Maksuti in tudi odgovorni urednik Domovine Rok Čakš.

Drži pa, da tako ti komentatorji ne bodo več plačani, kot niso plačani tudi drugi omenjeni komentatorji. Za posamezno »kolumno«, so ti zdaj prejeli honorar v višini približno 100 evrov na oddajo. Pri čemer mnogi opozarjajo, da je TV kolumna pravzaprav oblika, ki je novinarstvo sploh ne pozna, s čemer pa se ne strinja voditelj Studia City Marcel Štefančič, ki je za podcast Metina lista dejal, da je televizijsko kolumno skozi leta kot žanr uveljavil ravno Studio City.

https://twitter.com/BojanPozar/status/1479380883178151937

Po sporni Tarči podprli ekipo, govorice o suspenzu Žnidaršičeve zaradi Dosjeja Kangler zavrnili


Po četrtkovi Tarči, ki je v javnosti dvignila mnogo prahu zaradi nekakšnega televizijskega sojenja Francu Kanglerju za 26 primerov, na sodiščih pravnomočno končanih v njegovo korist, se je na udaru ponovno znašla ekipa te oddaje. V medijih in na družabnih omrežjih so se pojavljali namigi o suspenzu voditeljice Žnidaršičeve, zelo neposreden tvit o tem pa je napisal novi programski svetnik RTV Slovenija, Vane Gošnik.

https://twitter.com/VaneGosnik/status/1479540012836429830?ref_src=twsrc%5Etfw

Prav tako je izredno sejo Programskega sveta na to temo zahteval svetnik Slavko Kmetič. Predsednik programskega sveta je to točko sicer uvrstil na dnevni red zadnje seje starega Programskega sveta RTV, ki bo potekala 24. januarja, po tem, ko naj bi bil predvajan tudi drugi del oddaje o Kanglerju, kar naj bi se zgodilo čez 10 dni.

Ta četrtek je namreč zaradi izrednih razmer z epidemijo v terminu Tarče posebna oddaja Premagajmo covid 19, kar naj bi bilo dogovorjeno že pred prejšnjim četrtkom. Vodstvo RTV Slovenija tudi ostro obsoja napade na novinarje in celotno RTV Slovenija ter sporoča, da oddaja Tarča ostaja na programu, prav tako je neresnična tudi informacija o suspenzu Erike Žnidaršič.

Pritisk in diskreditacije, ki naj bi jih bila deležna ekipa Tarče, obsoja tudi kolektiv zaposlenih na RTV Slovenija.

KOMENTAR: Peter Merše
Prav je, da imajo novinarji dostop do časopisov, ampak racionalno in uravnoteženo
Čeprav smo na Domovini že večkrat opozarjali o ekscesih pri naročanju časopisov na RTV Slovenija, nikakor ne nasprotujemo, da imajo novinarji na voljo časopise. To je celo nujno potrebno, da so lahko ustrezno informirani in preberejo tudi kakšno analizo. Prav tako nikakor ne podpiramo »piratstva«, da je ves medij naročen na en izvod in ga potem kopira, ali pa da cela hiša bere spletni medij z enim »geslom«. A prav tako ni nobene potrebe po tem, da bi imel vsak novinar svoj izvod dnevnega časopisa. Če imajo po en, dva izvoda celotna uredništva, je več kot dovolj, hkrati pa tudi finančno racionalno. Pri mediju, ki ga plačujemo davkoplačevalci, to ni nepomembno. Hkrati pa je pomembno, da so novinarji deležni informacij in analiz celotnega spektra javnosti, posebej še, če gre za javno televizijo. Posledično tako čudi, da ima vsak novinar svoje Delo in vsi skupaj le eno Domovino in le dve Družini. Naročnine na časopise bi morala odražati raznovrstnost virov, ki jih imajo pri svojem delu novinarji, žal pa se prepogosto kaže kot način kanaliziranja denarja javne RTV v določene medijske hiše. Vsaj delno so to področje zdaj racionalizirali, za kar lahko vodstvu čestitamo. Jih pa več kot očitno čaka še veliko dela. Z dramo, ki so jo na levici naredili okrog racionalizacije nabave časopisov, so zaposlenim na RTV naredili medvedjo uslugo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike