RTV v racionalnejšo rabo javnega denarja: odjavlja presežne naročnine na leve časopise in revije

Z novim letom je RTV Slovenija odjavila presežne naročnine na levičarke časopise, na kar smo na Domovini opozarjali že pred letom in pol. Nekateri novinarji informativnega programa se že pritožujejo, da so ostali brez osnovnih delovnih sredstev, medtem ko odgovorna urednica odgovarja, da časopisi ostajajo, vendar v zmernejših in predvsem spletnih dostopih, saj novice prejšnjega dne, ki jih najdemo v časopisih, v televizijskem programu niso več osnovno delovno sredstvo.

Ukinili so tudi honorarje šestim kolumnistom oddaje Studio City, kar kritiki trenutnega vodstva vidijo kot poseg v uredniško svobodo, v.d. direktorja Televizije Slovenija Valentin Areh pa kot uskladitev z drugimi informativnimi oddajami.

Leta številnih naročnin na le določene medije

Že aprila 2020 smo na Domovini opozorili na nenavadno visoke zneske, ki jih nacionalna radiotelevizija plačuje nekaterim medijem, predvsem levo usmerjenim. Konkretno so imeli na RTV Slovenija naročenih 54 izvodov Mladine, za kar so skupaj še z nekaj izvodi prilog letno plačali več kot 12.000 evrov.

Skupaj je imela RTV Slovenija za 132.000 evrov naročnin na časopise, pri čemer so kar tretjino tega zneska oz. dobrih 44 tisoč plačali Delu. Skoraj 23 tisočakov so plačevali Dnevniku, 19.500 Financam in 13.500 Večeru. Za primerjavo, za vse tuje časopisje so plačali malo manj kot 20.000 evrov naročnin.

Pod novim vodstvom večja racionalnost

Že prej pa so bili na RTV racionalni, ko je šlo za naročnine na neleve medije. Tako so za naročnine na medije hiše Nova obzorja in Družine plačali manj kot 700 evrov za vsako, celotni hiši pa zadošča en spletni dostop na Požareport in en izvod tednika Domovina.

Novo vodstvo javnega zavoda RTV se je z novim letom odločilo, da bodo racionalizirali naročnine na vse časopise in revije, kar pa je zmotilo tednik Mladina, ki opozarja na odpoved naročnin.

Odgovorna urednica Televizije Slovenija Jadranka Rebernik naj bi po poročanju Borisa Vezjaka tako izdala navodilo, da bodo po novem v informativnem programu naročeni na tri izvode posameznega medija in 3 spletne dostope, ki se bodo delili po potrebi, posamezne članke pa je po potrebi možno tudi fotokopirati.

Rebernikova: Časopisi za televizijske novinarje že več kot 15 let niso več osnova za delo

Kot naj bi še dodala Rebernikova, časopisi za televizijske novinarje že več kot 15 let niso več osnovno delovno sredstvo, “saj gre za novice, ki so se zgodile prejšnji dan”. Torej je časopisje po njenem mnenju zastarel vir informacij, pravšnji pa je splet in televizijske ter radijske informativne oddaje tekočega dne.

Po socialnih omrežjih pa odmeva še ena odločitev vodstva Televizije, konkretno v.d.direktorja Valentina Areha, da ne bodo več izplačevali honorarjev kolumnistom, ki nastopajo v oddaji Studio City. Gre za šest kolumnistov, ki se izmenjujejo, in sicer Anjo Zug Golob, Igorja Vidmarja, Petra Mlakarja, Natašo Briški, Matijo Stepišnika in Antišo Korijana.

Slednjim direktor televizije ni podaljšal pogodb za izplačilo honorarjev. Kolumnisti ocenjujejo, da gre za poskus utišanja in ukinitve rubrike ter posega v uredniško svobodo oz. cenzuro. Valentin Areh je v izjavi očitke zavrnil ter utemeljil, da so zato odločili tako zaradi varčevalnih kot tudi načelnih razlogov.

“V zadnjem času so se namreč nekateri komentatorji na nas obrnili s prošnjo ali zahtevo, da jim komentiranje plačamo tudi za nastope v Odmevih, Dnevniku, Prvem Dnevniku ali v Tarči, kot je to praksa v Studiu City. Ker nobena slovenska televizija ne plačuje komentatorjem za nastop v informativnih oddajah, smo se tovrstno prakso odločili prekiniti.”

Kolumnisti sicer opozarjajo, da gre pri kolumnah za drugo zvrst, ki je pripravljena v naprej in posledično tudi plačana in ne za komentiranje v oddaji, ki tudi v Studiu City ni plačano. Vodstvo sicer zagotavlja, da koncepta oddaje Studio City ne spreminjajo.

Konec prijateljskih pomoči
Skrajni čas je že bil, da RTV začne naročati časopise po pameti in potrebi, ne tako, da se na tak način prikrito financira »prijateljske« medije. Nobene potrebe ni, da ima čisto vsak novinar svoj izvod vsakega časopisa, še posebej za medij, ki si prizadeva za aktualnost in v času, ko imajo ti isti mediji spletne dostope.

Je pa logično, da je to zgodba za osrednje medije sedaj, ko TV Slovenija prekinja prakso kanaliziranja davkoplačevalskega denarja v zasebne medije, ki povezujejo tranzicijsko levico. Da se nad tem pritožujejo nekateri novinarji, ki bi aktualne informacije morali dobiti kje drugje kot v časopisih, ki so nastajali prejšnji dan, pa je za javni medij z visokim številom zaposlenih najmanj čudno.

Pri kolumnah Studia City pa je ob izrazito levo usmerjenih kolumnah, ki temeljijo na jamranju, norčevanju iz krščanstva in radikalnem agitatorstvu za skrajno levico vprašanje, zakaj medij, ki ga prisilno plačujemo državljani najrazličnejših nazorov ne omogoči možnosti objave nazorsko drugačnih kolumen. Če je presoja uredništva oddaje, da so televizijske kolumne smiselne in potrebne, naj bodo tudi nazorsko pluralne.

6 komentarjev

  1. Sedaj mi je jasno, zakaj so v parlamentu temeljito zasliševali ministra hojsa in direktoreja Tomašiča o ustanavljanju televizje Nova 24 TV.
    Jani Moedendorfere, Marko Kopivc in Marko Bandeli so želeli izvedeti,kako se to počne in so oba temeljto zasliševali in želeli pridobiti načrt, kako se to naredi.
    Ob prevzemanju SLO RTV, bo namreč opozicija ostala brez medija in bo potrebno ustanoviti svojega, objektivnega. Za to je potrebno znanje,ki pa so ga dobili ob zaslišanju obeh.
    Tovarišice in tovariši zvedeli ste, kako se topočne in sedaj kar nad delo.

  2. Dnevnik, Delo, Večer, Mladina…”levi časopisi”? Ha ha. Kako neumno poimenovanje za razvpita komunistična trobila. Tipično po Janševo. Misli, da bo komunizem odpravil tako, da ga bo poimenoval z levičarstvom. To je tako, kot bi nacistični Stürmer poimenovali desničarski časopis.

  3. Odpoved hujskaških medijev ne bo dovolj za odpravo politične agitacije v korist ene politične opcije, ki se skriva za “neodvisnostjo” novinarjev. Še vedno lahko novinarji, vsaj v omejenem obsegu, dostopajo do njih prek interneta. Toda še bolj pomembno za politično korektno poročanje novinarjev RTV je njihova komunikacija s sivimi eminencami iz ozadja. Ta gre lahko po mailu, socialnih omrežjih, telefonu ali v živo. Nadzora nad maili informacijska pooblaščenka ne dovoli, kar kaže precedenčni primer, ko je moral Rupel v vlogi zunanjega ministra plačati kazen zaradi vpogleda v korespondenco uslužbenca MZZ. Nadzor nad mednarodnimi socialnimi omrežji ni možen. Nadzor nad telefoni menda lahko izvaja samo policija po odobritvi sodišča, zasebnih stikov tudi ni moč prepovedati.

    Iz povedanega sledi, da metoda prekinjanja komunikacij ne bo delovala. Kar bi delovalo, bi bilo to, da bi vodstvo RTV od novinarjev zahtevalo, da je novinar RTV SLO zavezan splošni javnosti in ne sme biti agitator te ali druge politične opcije. Za nespoštovanje tega določila pa se pogodba o zaposlitvi prekine iz krivdnih razlogov. Bi bilo pa v praksi tudi to težko izvajati, ker je agitacija lahko posredna in subtilna in ni nujno, da je neposredna in vidna na prvi pogled. Najboljša rešitev bi bila dva vzporedna TV kanala na nacionalki z dvema politično-informacijskima redakcijama: en pro-vladni kanal in en pro-opozicijski.

    • Ne gre za prepoved komunikacije, ki bi bila sicer nezakonita in nesmiselna. Gre za ukinitev prikrite finančne pomoči ideološko sorodnim medijem. Za redno delo novinarji na RTV ne potrebujejo 50 naročnin na Mladino, ampak zadostujeta dve ali tri.

      Sicer pa se strinjam, objektivnosti na RTV ni več mogoče doseči, zato bi kazalo uvesti dva nazorsko različna kanala. Še bolje pa da bi RTV prepustili trgu in ukinili naročno.

  4. Imenovani komentatorji, kolumnisti, karkoli že pač, so leta in leta ponavljali ena in iste tri stavke v variacijah na isto temo in bili za to pačani po dva jurja mesečno. V bistvu je šlo za pridige. In bili pri tem sami sebi nadvse všeč. Lepa sinekura, ni kaj!

Komentiraj