EU želi z arktičnim internetnim kablom prek Aljaske povezati Evropo z Azijo
Evropska komisija razmišlja o financiranju optičnega kabla, ki bi Evropo prek Arktike povezal z Azijo in se izognil obstoječim mrtvim točkam, poroča Euractiv.
Kabel bi bil dolg 14.000 km in bi povezoval Skandinavijo in Irsko z Japonsko, potekal pa bi prek Arktike, s pristanki na Grenlandiji, v Kanadi in na Aljaski. Infrastrukturni načrt je bil posledično decembra 2021 preoblikovan tako, da bo prečkal severozahodni prehod, in išče vlagatelje za financiranje skupnih stroškov, ocenjenih na 1,15 milijarde dolarjev.
Prehod skozi Arktiko bi pomenil tudi, da bi bil kabel krajši od obstoječih, kar bi zmanjšalo tako imenovano zakasnitev podatkov, čas, ki ga informacija potrebuje za potovanje od ene točke do druge.
"To bi bil zelo drag kabel, njegova komercialna izvedljivost pa je negotova," je dejal Alan Mauldin, direktor raziskav pri podjetju TeleGeography, ki se ukvarja z raziskavami telekomunikacijskega trga.
V tem pogledu bi lahko sedanje geopolitične napetosti igrale v prid projektu, saj so ga evropski oblikovalci politik začeli obravnavati kot strateško dobrino.
Kabel bi bil prvi, ki bi povezal Evropo z Azijo, ne da bi potekal prek Sueškega prekopa v Egiptu, ki je kritična točka za internetno infrastrukturo in mednarodno trgovino. Po nedavni sabotaži plinovoda Severni tok, za katero se sumi, da je ruskega izvora, je Bruselj vse bolj pozoren na te posamezne točke.
Italijansko podjetje Sparkle že gradi kabel, ki bi Suez obšel prek Izraela, Jordanije in Savdske Arabije, vendar to ne bi odpravilo odvisnosti od geopolitičnega konteksta ene regije.
Kabel bi bil dolg 14.000 km in bi povezoval Skandinavijo in Irsko z Japonsko, potekal pa bi prek Arktike, s pristanki na Grenlandiji, v Kanadi in na Aljaski. Infrastrukturni načrt je bil posledično decembra 2021 preoblikovan tako, da bo prečkal severozahodni prehod, in išče vlagatelje za financiranje skupnih stroškov, ocenjenih na 1,15 milijarde dolarjev.
Prehod skozi Arktiko bi pomenil tudi, da bi bil kabel krajši od obstoječih, kar bi zmanjšalo tako imenovano zakasnitev podatkov, čas, ki ga informacija potrebuje za potovanje od ene točke do druge.
"To bi bil zelo drag kabel, njegova komercialna izvedljivost pa je negotova," je dejal Alan Mauldin, direktor raziskav pri podjetju TeleGeography, ki se ukvarja z raziskavami telekomunikacijskega trga.
V tem pogledu bi lahko sedanje geopolitične napetosti igrale v prid projektu, saj so ga evropski oblikovalci politik začeli obravnavati kot strateško dobrino.
Kabel bi bil prvi, ki bi povezal Evropo z Azijo, ne da bi potekal prek Sueškega prekopa v Egiptu, ki je kritična točka za internetno infrastrukturo in mednarodno trgovino. Po nedavni sabotaži plinovoda Severni tok, za katero se sumi, da je ruskega izvora, je Bruselj vse bolj pozoren na te posamezne točke.
Italijansko podjetje Sparkle že gradi kabel, ki bi Suez obšel prek Izraela, Jordanije in Savdske Arabije, vendar to ne bi odpravilo odvisnosti od geopolitičnega konteksta ene regije.
Povezani članki
Zadnje objave
[Duhovna misel] Jezus kot primer dobrega voditelja
26. 4. 2026 ob 6:00
Pismonoše uradnih dokumentov ne bodo smeli puščati kar v nabiralniku
25. 4. 2026 ob 19:21
[Gledali smo] Slovenski film, ki vas bo res nasmejal
25. 4. 2026 ob 19:00
Nataša Pirc Musar noče tvegati, da bi morala mandatarstvo ponuditi Janezu Janši
25. 4. 2026 ob 18:02
Vojna v Sudanu ter grožnja širjenja terorizma in vojne
25. 4. 2026 ob 16:30
Peščena ura na EU nebu: Bo Brnik obstal, ko Evropi poide kerozin?
25. 4. 2026 ob 16:00
Ekskluzivno za naročnike
[Gledali smo] Slovenski film, ki vas bo res nasmejal
25. 4. 2026 ob 19:00
Zapečene testenine po mediteransko
25. 4. 2026 ob 12:00
Vsebina vrečke ministrstva za kulturni boj
25. 4. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
1 komentar
rasputin
Po nedavni sabotaži plinovoda Severni tok, za katero se sumi, da je ruskega izvora, je Bruselj vse bolj pozoren na te posamezne točke.
***
Večje neumnosti si ni mogoče izmisliti. Rusija je:
- investirala težke milijarde v baltska plinovoda,
- imela popoln nadzor nad plinovodoma,
- je služila milijarde prek njih.
Zakaj neki bi ju razstrelila?
Če laž stokrat ponoviš, postane resnica, je dejal Goebels.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.