Nagajanje leve opozicije kaznovalo otroke s posebnimi potrebami ter gluhe in naglušne

Sabotaža redne seje državnega zbora, ki jo je, ob nepazljivosti koalicije, leva opozicija izvedla minuli ponedeljek, ima posledice za čisto navadne ljudi - družbene skupine, katerih pravice ureja zakonodaja, ki zaradi odpovedi seje ni mogla skozi proceduro.

Šlo bi za najdaljšo redno sejo v mandatu te vlade, na kateri bi obravnavali tudi nekaj zares pomembnih zakonskih predlogov. A redne seje sedaj ne bo, zato je opozicija zahtevala sklic izredne seje z ustavno obtožbo zoper premiera Janeza Janšo, koalicija pa izredno sejo, na kateri bodo obravnavali večino točk, ki so bile predvidene za redno sejo.

Obe bosta naslednji teden. Predvsem so nad ponedeljkovim razpletom razočarani v društvu Viljem Julijan, ki združuje starše otrok s posebnimi potrebami, ki zaradi glasovanja opozicije ne dobijo višjega nadomestila, prav tako pa tudi v društvu gluhih in naglušnih, ki so imeli še v ponedeljek zagotovilo predsednika DZ Zorčiča, da bo njihov jezik vpisan v ustavo.

Kateri zakoni se torej zaradi glasovanja opozicije zamikajo?

Majska seja bi bila sicer ena najbolj obsežnih v tem mandatu, saj bi se morala končati šele čez teden dni. A do obravnave sploh niso prišli, saj se je redna seja, ki naj bi trajala vsaj sedem delovnih dni, zaradi pat pozicije zaključila v pičlih treh minutah.

Na posvetu predsednika DZ Igorja Zorčiča in vodij poslanskih skupin so se dogovorili, da bosta izredni seji DZ, ki jih koalicija in opozicija zahtevata po zavrnitvi dnevnega reda redne seje, prihodnji teden. V torek bodo predvidoma začeli z odločanjem, ali bo DZ zahteval mnenje predsednika republike Boruta Pahorja glede predloga ustavne obtožbe predsednika vlade. Po obravnavi predloga ustavne obtožbe bo predvidoma do petka potekala izredna seja, ki jo je zahtevala koalicija, ki želi nadoknaditi, kar je bilo zgubljeno v ponedeljek. Kaj bo na časovnici, bo odločal kolegij DZ v ponedeljek.

Na današnjem posvetu, ki je potekal za zaprtimi vrati, so se ukvarjali tudi z zahtevami opozicijskih LMŠ, Levice, SD, SAB in poslanske skupine nepovezanih poslancev za novo prerazporeditev mest v delovnih telesih DZ. Prepričani so, da ima opozicija tudi po tistem, ko so poslancem NeP dodelili 12 mest v delovnih telesih, v slednjih še vedno osem mest premalo. Koalicija dodatnem popuščanju ni naklonjena.

Kateri zakoni bi že morali biti sprejeti, pa jih zaradi glasovanja opozicije še ni?

Poleg ustavne obtožbe in glasovanja o razrešitvi predsednika parlamenta bi poslanci na redni majski seji morali obravnavati tudi veliko različnih zakonov z različnih področji. A s tem, ko je bila seja zaključena, so vsi predlogi zakonov – vsaj za zdaj – obviseli v zraku. Med njimi tudi zakon o prevozih v cestnem prometu, ki bi omogočil prihod digitalnih platform v Slovenijo. O čemer smo pisali TUKAJ. Digitalizacije prevozov v prometu tako še nekaj časa ne bo.

Poslanci bi morali na tej seji spremeniti tudi zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ga mnogi starši otrok s posebnimi potrebami nestrpno čakajo že več let. Starši otrok s posebnimi potrebami namreč sedaj prejemajo 588 evrov za delo, ki ga opravljajo 24 ur na dan, 365 dni na leto, medtem ko bi se s predlogom zakona, ki ga je predlagal poslanec Aleksander Reberšek iz NSi, to nadomestilo zvišalo na višino minimalne plače, torej na 736 evrov. A kot kaže, se bodo tudi ti starši za višje nadomestilo zaenkrat obrisali pod nosom.

Predstavnika društva Viljem Julijan, Gregor in Nina Bezenšek, sta predsednika DZ Igorja Zorčiča v pismu pozvala, naj čim prej skliče sejo DZ, na kateri bi poslanci odločali o zakonu, ki bi staršem hudo bolnih otrok in otrok s posebnimi potrebami omogočil dvig nadomestila za izgubljen dohodek. Ob spremljanju dogajanja v DZ menita, da je nedopustno in tragično, da se politični boji in preigravanja bijejo na račun najbolj šibkih in najbolj ranljivih - najtežje bolnih otrok in njihovih družin.

Gluhoslepi čakajo na vpis jezika v ustavo, planinci na urejanje poti

Na tej seji bi se morala zgoditi tudi dopolnitev II. poglavja Ustave Republike Slovenije, ki bi jezikovnim manjšinam gluhih in gluhoslepih oziroma osebam z nekaterimi oblikami senzornih invalidnosti z vpisom v Ustavo RS izrecno priznala pravico do rabe svojega jezika. S tem bi ustavno zagotovljene pravice ne le formalno in načelno, temveč tudi vsebinsko učinkovito zaživele na vseh področjih življenja, zlasti na področju izobraževanja.

V Planinski zvezi Slovenije so, kot verjetno tudi mnogi planinci, bržkone željno pričakovali  spremembo Zakona o planinskih poteh. Z novelo zakona se ureja usposabljanje in licenčno izpopolnjevanje markacistov ter ustrezno opremljenost za varno delo. A kot največji doprinos novele je dopolnjena določba 20. člena z novim odstavkom, ki določa obveznost ministrstva, pristojnega za turizem, da iz državnega proračuna zagotavlja sredstva za vzdrževanje in označevanje planinskih poti. Za te namene naj bi zagotovilo okoli 400.000 evrov.

Ne bo tudi prilagoditev subvencij najemnin za zaščito socialno ranljivih

Zaenkrat ne bo tudi sprememb stanovanjskega zakona, ki med drugim prinašajo uskladitev neprofitne najemnine iz obstoječe vrednosti 2,63 evra na novo vrednost 3,50 evra, prilagoditev sistema subvencioniranja najemnine za zaščito socialno ranljivih ob uskladitvi neprofitne najemnine, izvajanje javnega najema stanovanj, skrajšanje odpovednih rokov najemne pogodbe in omogočeno višje zadolževanje stanovanjskih skladov.

Opozicija je zaustavila tudi zakon o nacionalnem demografskem skladu, ki pomeni ustanovitev sklada, ki ga je Slovenija čakala skorajda 30 let. Ta bi nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga, prevzel upravljanje skoraj vseh državnih naložb in nadomestil dosedanje upravljavce. V pokojninsko blagajno naj bi vsako leto vplačal 40 odstotkov prejetih dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb, preostanek naj bi bil namenjen ukrepom družinske politike in skrbi za starejše. Dodatno je DZ danes med te namene uvrstil še politiko štipendiranja.

Ker so @StrankaLMS, @strankaSD, @StrankaSAB, @strankalevica in nepovezani poslanci blokirali delo državnega zbora, ne bo prišlo do sprejetja Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, s katerim bi se poskrbelo za vojne grobove, pokopališča in grobišča. pic.twitter.com/RgMTayrM4g

— SDS (@strankaSDS) May 19, 2021

Opozicija pljunila tudi v lastno skledo

Na dnevnem redu seje so bile tudi spremembe zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank in zakona o bančništvu, pa zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU ter resolucije o razvoju prometa v RS do leta 2030, zakona o ustavnem sodišču …, ki so jih predlagali v koaliciji.

Zanimivo pa je, da so zastale tudi spremembe kazenskega zakonika, zakona o davku na dodano vrednost ter zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki jih je predlagala opozicija in tako tudi sebi naredila škodo.