Janković opaža, da podporniki referenduma prihajajo z obeh političnih polov

Za referendum o zadnjem odloku o urejanju prometa v Ljubljani so doslej zbrali skoraj 5.000 podpisov – razlog za vse hitrejše pridobivanje podpisov pripisujejo tudi temu, da referendum podpira več znanih posameznikov in vplivnih civilnodružbenih organizacij. Zoran Janković pravi, da je to referendum proti županu, a pobudniki referenduma njegovo oceno zavračajo, za njih je to predvsem referendum proti samovoljnjemu načinu sprejemanja ukrepov in načinu urejanja prometa, kot si ga je zamislil župan.

»Do 28. maja bomo zbrali vsaj okoli 11.500 overovljenih podpisov, kolikor jih potrebujemo za razpis občinskega naknadnega referenduma,« so sporočili v Civilni iniciativi za Ljubljano in pojasnili, da bodo z referendumom zavrnili del marca sprejetega odloka o urejanju prometa v Ljubljani – odlok med drugim prinaša drugačna pravila pri razdelitvi parkirnih dovolilnic. »Referendumska zmaga bo močna informacija občini, da je treba parkirno stisko in tudi druge težave v Ljubljani reševati drugače, kot so se tega lotevali doslej,« so poudarili. 

Do sedaj so trije kandidati potrdili, da stopajo v bitko za županski stolček – poleg Zorana Jankovića, ki kandidira že sedmič, še Jasmin Feratović in Aleš Primc. Vsem trem so v iniciativi zastavili vprašanje, kako bodo reševali težave s pomanjkanjem parkirišč v Ljubljani, če bodo izvoljeni za župana, in jih prosili za odgovore do petka. S takšnim ravnanjem želijo doseči, da bo reševanje parkirne stiske postalo eno od najpomembnejših vprašanj na jesenskih volitvah v mestni občini Ljubljana (MOL).

»Odlok je bi sprejet ad hoc, slabo premišljeno, brez temeljitega pogovora s stanovalci in na podlagi pomanjkljivih podatkov,« poudarjajo predlagatelji referenduma in dodajajo, da jim je popolnoma vseeno, kdo bo vodil mestno občino Ljubljana – pomembno jim je, da mestna oblast komunicira s prebivalci in sprejema dobre ukrepe.

Ob tem zavračajo navedbe Zorana Jankovića, da gre za referendum proti županu. Poleg tega mestna oblast pripisuje krivdo za stroške referenduma pobudnikom referenduma. Tudi to pobudniki referenduma zavračajo, zahteva za referendum je namreč posledica ravnanja ljubljanskega župana, ki ne sprejema enakopravnega in organiziranega pogovora, na katerem bi preudarno iskali rešitve. »Če bi mestna oblast ravnala drugače in bi se najprej prepričala, kaj v resnici prinaša sporni odlok, do referendumske zahteve ne bi prišlo,« so poudarili in še povedali, da so dobili namige, da bi utegnila mestna oblast umakniti sporni odlok, če umaknejo referendumsko zahtevo. »Vendar informacija ni uradna, zato se pobudniki o njej nismo odločali,« so pojasnili. 

Le ureditev je rešitev, pravi občina

Mestna občina Ljubljana je zapisala, da želi z ukrepi izboljšati dostopnost parkirnih mest za stanovalce, povečati pravičnost sistema in zmanjšati zlorabe. Njihova skrb naj bi bila tudi omogočiti varno gibanje, brezskrbno druženje in igro otrok, več zelenja ... Kot smo že pisali, bi po novem stanovalcem zagotavljali »najmanj« eno parkirno dovolilnico na stanovanje – pri čemer pa izključujejo tiste, ki so lastniki garaž ali po zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtL) vrnjenih parkirišč.

Šele potem stanovalci lahko dobijo (oz. kupijo) drugo in tretjo dovolilnico – skladno z razpoložljivim prostorom (ki ga ni). Kot so piarovsko zapisali, imajo prednost stanovalci z dovolilnicami, obiskovalci pa za parkiranje plačajo urno parkirnino. Vendar pa se pri »prednosti« zanašajo le na to, da obiskovalci zaradi parkirnine tam morda ne bodo več parkirali. Janković je namreč na začetku obljubljal, da bo stanovalce odrešil dnevnih obiskovalcev in bodo zato imeli več parkirnega prostora. Kljub veliki akciji pisanja glob pa se je izkazalo, da stanovalci še vedno nimajo dovolj parkirnih mest – tudi ponoči, ko dnevnih obiskovalcev ni več.

Eno parkirišče na pet stanovanj – vseh pet nima pravice do dovolilnice

»Kjer se o parkiriščih ne odloči v enotnem postopku na ravni naselja (in ponavadi se ne), pripade etažnim lastnikom okoli 0,2 parkirnega mesta na stanovanje. Pri nas na Nusdorferjevi nam je 402 stanovanjem pripadlo 69 parkirišč. Če bi imeli aktiven parkirni režim z dovolilnicami, bi ti ljudje morali plačevati polno ceno parkinga, ker občina z novim odlokom smatra, da je njihov parkirni problem rešen, pri čemer drži figo v žepu, ker ima vpogled v številke in se zaveda, da s tem lastnike spravljajo v nemogoč položaj,« je izpostavil Klemen Flajs in pojasnil, da s tem hočejo preprečiti, da bi se ZVEtL-i sploh vlagali in zagotoviti, da lahko mirno naprej gradijo infrastrukturo ob parkingih v naseljih, odmerjajo parkirna mesta Avantcarju in nasploh razpolagajo s prostorom v škodo stanovalcev in za njihov finančni benefit.

Za še lažjo predstavo je eden izmed stanovalcev podatek o 0,2 parkinga na stanovanje obrnil malo drugače: pet stanovanj je dobilo en parking, občina pa bo vsem petim stanovanjem onemogočila pridobitev prve parkirne dovolilnice. In to MOL imenuje poštena rešitev?

Ali novi odlok res prinaša bolj pravično razdelitev parkirnih dovolilnic? »Ne, novi odlok samo prerazporeja parkirne težave. Nekomu jih odvzame, drugemu jih naloži. Ne more biti drugače, saj odlok ne bo povečal števila parkirišč,« odgovarjajo pobudniki referenduma. Primer. MOL-u se zdi najbolj pravično, da imata tako petčlansko kot tudi enočlansko gospodinjstvo po eno parkirno dovolilnico, pri tem pa ne upoštevajo, kakšne so dejanske potrebe v posameznih gospodinjstvih. »Kaj je pravično, ne morejo določati ne mestni uradniki in tudi ne pobudniki referenduma, zato se je treba lotiti trajnih rešitev namesto ugibanja o pravičnosti,« so zatrdili. 

Marsikje je mogoče parkirno stisko omejiti z ukrepi, ki ne zahtevajo večjih stroškov

Janković je na tiskovni konferenci dejal, da tako MOL kot tudi civilna iniciativa zagovarjata, da lahko dobi stanovanje tudi po tri dovolilnice – razlika je le v tem, da bi v iniciativi dovolili vse tri naenkrat. »Takšno tolmačenje zahtev civilne iniciative ni korektno. Mi namreč zagovarjamo, da je treba najprej iskati rešitve in uvesti omejitve samo, če rešitev ni. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da poznajo stanovalci razmere v soseski bolje kot aktualni župan oziroma mestni uradniki, najboljše rešitve pa se najdejo v enakopravnem dialogu med naštetimi,« so komentirali v iniciativi.

Po njihovih besedah izkušnje tudi kažejo, da je marsikje mogoče parkirno stisko omejiti z ukrepi, ki ne zahtevajo večjih stroškov: s spremembo prometnega režima v posameznih ulicah, z dogovorom o nočnem parkiranju na parkiriščih trgovin, športnih objektov, domov starejših občanov.

MOL reklamira brezskrbno igro otrok, v resnici pa jim jemlje igrišča

Na MOL-u tudi pravijo, da spodbujajo dostopnost javnega prevoza – da imajo skoraj vsi prebivalci naselja po njihovih navedbah največ 300 metrov do postajališča, opisujejo kot nadstandard. Spodbujajo tudi alternative avtomobilu – od souporabe koles do električnih avtomobilov. Tako bi postopno zmanjšali odvisnost od več avtomobilov v gospodinjstvu. »Skrb za otroke. Kakšna farsa. Našim otrokim je vzel dve igrišči in jih dal profesionalcem (Olimpiji) ter privatnikoma (Baza). Zato ker njegov vnuk igra nogomet. In to je skrb za ljudi,« so povedali stanovalci.

Povedali so tudi, da v celem naselju ni niti enega Urbanomata. »Končno postajo pa so zdaj tako zmanjšali, da komaj dva avtobusa parkirata, tik en ob drugem. Kakšna mamica z vozičkom sploh z busa ne pride dol. Zadnjič nas je šofer kar s ceste na zelenico spustil, ker ni bilo prostora na postaji,« so opisali situacijo.

Spomnili so še, da je MOL omogočil dogradnjo Plezalnega centra, kar pomeni še več obiskovalcev. »Prodali so zemljišča okoli naselja privatnikom, ki imajo zdaj rampe. Dva hotela, Četrtna skupnost. Zgradili so objekte, ki jih ne rabimo (most, nova tržnica), s tem zasedli še več prostora in naredili še večjo gužvo. Tako MOL skrbi za kvaliteto življenja stanovalcev. Jemlje in jemlje,« so bili ogorčeni. Opozorili so tudi, da so LPP, kolo, car sharing, skiroji itd. zgolj dopolnilo avtomobilu, nikakor pa ne nadomestilo.

»Predlagani ukrepi so nastali na pobudo in v sodelovanju s prebivalkami ter prebivalci – kaj tako smešnega že dolgo nisem prebrala,« je zapisala ena od stanovalk in zahtevala vpogled v pobude, ki jih MOL ves čas izpostavlja. »Hočem imena in priimke teh stanovalcev in stanovalk ter število njihovih pobud. Predvidevam, do je to 20 enih in istih stanovalk in stanovalcev, ki so pred uvedbo režima enkrat tedensko klicali na MOL ali pisali maile,« je ocenila in dodala, da imajo na drugi strani poimenski seznam tistih, ki so podpisali pobudo za zbor občanov, ki so dali pooblastila za odvetnico in ki so podpisali pobudo za referendum. »Mi imamo točne številke z imeni in priimki, MOL naj pokaže še svoje, pa da vidimo,« je pozvala.

Je referendum končno poenotil levi in desni pol?

Janković že nekaj časa govori, da je pobuda za referendum v resnici predvolilna kampanja. Po njegovem naj bi bile del te kampanje poleg civilnih družb tudi določene politične stranke – naštel je SDS, Pirate in Levico.

»Pobudniki referenduma se nismo navezali na nobeno politično stranko in tudi nobene nismo prosili za podporo. Veseli pa nas, da so po Jankovićevih navedbah med našimi podporniki stranke z obeh političnih polov, levega in desnega,« so se odzvali pobudniki in opozorili, da ravno to potrjuje, da referendum ni politični akt, ampak ljudska iniciativa za drugačno reševanje težav, s katerimi se soočajo Ljubljančani.

Velika večina predlogov opozicije konča v smetnjaku komisije, ki jo vodi Jankovićev aparatčik

Da je ta borba le predvolilni boj nekaterih, so prepričani tudi nekateri drugi. V Facebook skupini Iniciativa za Štepanjsko naselje je nekdo opozoril, da mestna svetnica Katja Damij (prej Svoboda, zdaj Demokrati) ni vložila amandmaja na spremembe, prav tako tega nista storila Jasmin Feratović in Aleš Primc. »Niti poskušali niso tega urediti tam, kjer je bilo mesto za ureditev, torej na seji v mestnem svetu, ampak se ti isti ljudje gredo le in izključno predvolilno kampanjo,« je nekdo očital svetnikom in zagovornikom referenduma. »Kar pa se tiče Cone 1, se že dolga leta plačuje eno dovolilnico na stalno bivališče. Zakaj ne bi tudi ti parkirali po zelenicah in intervencijskih poteh,« je vprašal. In tudi v resnici se ponekod v centru parkira na zalenicah, če jih ne obkolijo s količki. Tudi v centru postavljajo praktično vsak dan nove stavbe ter le še večajo promet in parkirno stisko. Če stanovalci z dovolilnico v svoji ulici ne najdejo prostora, morajo parkiranje plačati – po novem tudi ponoči. Je župan morda uredil kakšen popust v okoliških garažnih hišah?

A če se vrnemo k amandmajem – realnost v mestnem svetu je taka, da vse predloge opozicije zmeljejo s proceduralnimi prijemi. Kot so nam povedali nekateri opozicijski svetniki, velika večina njihovih predlogov konča v smetnjaku statutarno-pravne komisije, ki jo vodi Jankovićev aparatčik Marjan Sedmak. Tako so na primer umaknili predlog za razpravo o sumih korupcije in razpravo o integriteti nekdanjega načelnika UE Bojana Babiča. Sedmak, sicer upokojeni novinar, je iz prava diplomiral še v času stare jugoslovanske ustave – sedaj pa ocenjuje, kateri predlogi so sprejemljivi, da jih mestni svet obravnava?

Civilna iniciativa CILJ poziva k prispevanju glasu za referendum

»Ljubljana ne potrebuje vladarja, potrebuje sogovornike in soodločanje. Ne potrebuje represije in kazni, potrebuje načrt, ki pije vodo na terenu. Naše soseske niso turistična kulisa. So prostor, v katerem živimo, zato o njem ne bomo več dovolili odločati brez nas,« so zapisali v Civilni iniciativi za Ljubljano – CILJ (akcija Parkirišča so naša). Poudarjajo, da CILJ ni stranka. Je mreža someščank in someščanov. Financira se iz lastnih sredstev in donacij. »Nastali smo, da zgradimo vsemestno skupnost aktivnih članov, ki o našem mestu odločamo skupaj. Povezujemo prebivalce vseh delov mesta v trajno in močno mrežo,« so zapisali in med drugim ocenili, da Janković prenaša odgovornost za dvajsetletno zanemarjanje na meščane. »Podpiramo urejanje prometa in spremembe mesta v prid prebivalcev, toda kar MOL počne, ni rešitev in ničesar ne uredi. Je le zaračunavanje problema, ki ga je v veliki meri ustvarila občina sama, v vsakem primeru pa zanj nosi odgovornost župan Zoran Janković,« so bili jasni.

Njihova osrednja kratkoročna naloga je izvedba občinskega referenduma, dolgoročno pa imajo pet strateških ciljev: vzpostavitev mreže 15.000 volilnih upravičencev z e-identiteto, ki bi mestnemu svetu neposredno predlagali lastne odloke ali zahtevali referendume za njihove odloke, ki bi škodovali volilnim upravičencem; uvedbo rednega termina za glasovanje o ključnih četrtnih in mestnih vprašanjih po zgledu razvitejših demokracij; prebivalci naj neposredno odločajo o porabi 1 do 5 odstotkov mestnega proračuna s postopnim zviševanjem; prenovo postopkov priprave OPN, ki morajo sistematično vključevati četrtne skupnosti in soseske ter upoštevati mnenja in potrebe občanov namesto trenutnih javnih predstavitev že interno dorečenih sprememb ter povezovanje prebivalcev vseh ljubljanskih sosesk v trajno skupnost za soodločanje o prostoru in skupnosti.