Janković še vedno proti pokopu – kot da so Žale njegove in bi 30 milijonov dal iz lastnega žepa

Stranke nastajajoče koalicije so v zakonodajni postopek vložile predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč. Po predlogu bi se žrtve pokopalo na Žalah, kar ljubljanski župan Zoran Janković že več let preprečuje. Njegovo stališče se do danes ni spremenilo. »Kolikor jaz vem, so se v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije že opravičili za nasilja, ki so bila storjena,« je dejal in poudaril, da še vedno stoji za tem, da se domobrancev ne more enačiti s partizani. Je opravičilo združenja borcev torej dovolj in žrtve ne potrebujejo pietetnega pokopa, državljani pa ne dneva nacionalnega spomina na žrtve komunističnega nasilja?

Poslanci strank SDS, NSi, SLS, Fokusa in Demokratov so v ponedeljek vložili predlog zakona, po katerem bi posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev pokopali na ljubljanskih Žalah. Hkrati bi ta del Žal razglasili za kulturni spomenik državnega pomena. Obenem bi 17. maj ponovno razglasili za dan nacionalnega spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Spomnimo, vlada Janeza Janše je dotični praznik že razglasila leta 2022, nato pa ga je vlada Roberta Goloba leto kasneje ukinila – dan preden bi obeleževali dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Prenos posmrtnih ostankov žrtev na Žale bi se izvedel v treh mesecih po uveljavitvi zakona, tja pa bi pokopali tudi naknadno ekshumirane žrtve iz prikritih vojnih grobišč.

Predlagatelji predlagajo obravnavo zakona po skrajšanem postopku, kako bo glasovala Resni.ca, pa zaenkrat ni znano. 

Vložili smo predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč. Zadostiti želimo civilizacijski normi, ki nalaga dostojen pokop in pravico do spomina.

Gre za korak, ki priznava osnovno dostojanstvo vsakega človeka. Ocenjujemo, da je nastopil čas, ko bi morala celotna… pic.twitter.com/xuqqWBN8Pg

— NSi (@NovaSlovenija) May 11, 2026

V predlogu so še nekatere druge spremembe, med drugim se podrobneje opredeljuje začetek kazenskega postopka ugotavljanja storilcev in vzroka smrti žrtev ter postopke zavarovanja dokazov. Na novo bi določili obveznost odvzema bioloških vzorcev za namene genetske analize identifikacije žrtev. Predlog predvideva še, da pristojna upravna enota v šestih mesecih od uveljavitve zakona po uradni dolžnosti izda mrliške liste za vse žrtve, za katere še niso bili izdani – kot vzrok smrti se vpiše uboj.

Janković se obnaša, kot da bi 30 milijonov vložil iz lastnega žepa

Župan Zoran Janković je dejal, da je bila ta točka od strank nastajajoče koalicije pričakovana, njegovo stališče pa se glede tega ni nič spremenilo. Izpostavil je, da so v prenovo Žal vložili približno 30 milijonov evrov in da so pokopališča namenjena prebivalcem Ljubljane. »Bomo videli, kaj bo zakon pomenil in ali imamo kakšne možnosti,« je dejal na videz precej vdan v usodo. Po njegovih besedah je sicer še prezgodaj o tem govoriti oz. ukrepati, zato bodo počakali. »Če je to največji problem države oz. državnega zbora, potem ni veliko problemov pri vodenju države,« je komentiral in dodal, da lahko enako reče za dan nacionalnega spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Janković je izpostavil, da so v prenovo Žal vložili približno 30 milijonov evrov in da so pokopališča namenjena prebivalcem Ljubljane.

Je opravičilo zveze borcev dovolj?

Po njegovih besedah se predlagatelji lahko še tako sklicujejo na neke skupine po Evropi, dejstvo je, da so bili Titovi partizani na strani zmagovalcev druge svetovne vojne tisti, ki so premagali največje zlo 20. stoletja – fašizem in nacizem. »Kolikor jaz vem, so se v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije že opravičili za nasilja, ki so bila storjena,« je še pripomnil in poudaril, da še vedno stoji za tem, da se domobrancev ne more enačiti s partizani. Imajo pa predlagatelji po njegovem mnenju do tega vso pravico – čeprav se njemu ob vseh težavah, ki se jih napoveduje, ideološke teme ne zdijo prioritetne.

Županova ideološka delitev mrtvih
V Sloveniji je bilo evidentiranih več kot 750 prikritih grobišč, raziskanih oz. ekshumiranih je bilo do sedaj 224 grobišč. Vprašanje pietetnega pokopa številnih medvojnih in povojnih žrtev – tako med drugo svetovno vojno umorjenih Romov kot po vojni umorjenih slovenskih vojnih ujetnikov in civilistov, je že predolgo odprto. Vodja Komisije vlade Republike Slovenije za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman in njegovi somišljeniki si že vsa leta prizadevajo, da bi za vse najdene žrtve v Sloveniji našli skupno mesto pokopa.

Ljubljanski župan Zoran Janković pa je že večkrat poudaril, da dokler bo v Ljubljani on župan, tam ne bo domobranskih spomenikov ali grobov. Se je morda tudi zato odločil za ponovno kandidaturo?

Janković pravi, da ljudi ne deli glede na politična prepričanja

Novinarji so Jankovića vprašali tudi glede domnevnih pritiskov na poslance Demokratov in Resnice – med njimi naj bi bila tudi poslanka Demokratov Tea Košir, ki naj bi ji iz Jankovićevih krogov grozili z izgubo poslov njenega družinskega podjetja EcoSija, ki izdeluje elektronske sveče in sodeluje z ljubljanskimi Žalami.

Grožnje je poslanka zanikala, župan da je tudi zatrdil, da nihče ni pritiskal na to podjetje. Po njegovih besedah dobro sodelujejo, omenil je tudi več kot milijon in pol vredno pogodbo.

Janković je pojasnil, da ljudi deli na dobre in ne dobre, ne pa na leve in desne. Zanimajo ga rezultati, ne politična usmerjenost. Tako tudi nima nič proti novi vladi, če bo ta pokazala rezultate. Janković je tudi zanikal, da naj bi kakorkoli želel na poslance oz. na Zorana Stevanovića vplivati preko Aleksandra Vučića ali Milorada Dodika.