Hrvaška gradi železnico prihodnosti, Slovenija pa še vedno plačuje anekse drugega tira
Medtem ko Slovenija še vedno razpravlja o končni ceni in številnih podražitvah drugega tira Divača–Koper, Hrvaška začenja največji železniški projekt v svoji zgodovini – po ceni, ki je večkrat nižja od slovenske investicije. Primerjava, čeprav zaradi različne konfiguracije terena ni povsem neposredna, znova odpira vprašanja o racionalnosti, transparentnosti in učinkovitosti velikih infrastrukturnih projektov pri nas.
Hrvaška državna družba HŽ Infrastruktura je za izvajalca projekta rekonstrukcije in gradnje drugega tira železniške proge Dugo Selo–Novska izbrala indijsko gradbeno podjetje Afcons Infrastructure Limited. Projekt bo obsegal kar 83 kilometrov železniške infrastrukture in bo stal 677 milijonov evrov, kar pomeni približno osem milijonov evrov na kilometer.
Celovita prenova železniške povezave
Ne gre zgolj za postavitev dodatnega tira. Hrvaški projekt vključuje celovito prenovo obstoječe proge, modernizacijo postaj in postajališč, odpravo večine nivojskih železniško-cestnih prehodov, gradnjo protihrupnih zaščit, posodobitev signalnovarnostnih sistemov in elektrifikacije ter celotno tehnološko nadgradnjo železniške infrastrukture.
Po zaključku del bodo vlaki na odseku lahko vozili s hitrostjo do 160 kilometrov na uro, kar Hrvaško postavlja ob bok sodobnim evropskim železniškim koridorjem.
Po zaključku del bodo vlaki na odseku lahko vozili s hitrostjo do 160 kilometrov na uro, kar Hrvaško postavlja ob bok sodobnim evropskim železniškim koridorjem.
Slovenski drugi tir ostaja med najdražjimi projekti
Na drugi strani slovenski drugi tir Divača–Koper, dolg 27 kilometrov, ostaja eden najdražjih infrastrukturnih projektov v zgodovini države. Trenutna vrednost projekta znaša približno 1,1 milijarde evrov oziroma okoli 43 milijonov evrov na kilometer. Pri tem velja poudariti, da končna cena še vedno ni dokončno znana.
Projekt drugega tira je bil skozi leta deležen številnih aneksov, podražitev in dodatnih pogodb, ki so bistveno povečale prvotne ocene investicije. Javnost je bila večkrat opozorjena na rast stroškov zaradi geoloških presenečenj, sprememb projektne dokumentacije, dodatnih del in usklajevanj z izvajalci.
Aneksi, ki dražijo projekt
Prav aneksi so postali ena najbolj spornih točk projekta. Prvotne pogodbene vrednosti posameznih sklopov so se postopoma višale, ob tem pa so se pojavljala vprašanja o nadzoru nad stroški in odgovornosti za podražitve.
Kritiki opozarjajo, da se v Sloveniji infrastrukturni projekti prepogosto začnejo z bistveno prenizkimi ocenami, nato pa se realna cena skozi leta zvišuje preko dodatnih pogodb in aneksov. Drugi tir je postal simbol takšne prakse.
Dodatno nezadovoljstvo javnosti povzroča dejstvo, da so se nekateri aneksi sklepali praktično sproti, pogosto brez širše javne razprave, medtem ko se skupna vrednost projekta vztrajno povečuje.
Hrvati izbrali Indijce, Slovenija stavila na domače izvajalce
Posebno pozornost vzbuja tudi dejstvo, da Hrvaška tako obsežen projekt zaupa tujemu izvajalcu iz Indije, medtem ko se je Slovenija pri drugem tiru močno naslanjala na domače gradbene strukture. Hrvaška je očitno dala prednost ceni in izvedbeni sposobnosti izvajalca, ne glede na njegovo geografsko poreklo.
Glavni izvajalec slovenskega drugega tira ostaja Kolektor CPG skupaj s partnerji, projekt pa spremljajo številna vprašanja o dejanskih stroških, časovnici in prihodnjih dodatnih finančnih zahtevah.
Hrvaška tako obsežen projekt zaupa tujemu izvajalcu iz Indije, medtem ko se je Slovenija pri drugem tiru močno naslanjala na domače gradbene strukture.
Zahteven teren ni odgovor na vsa vprašanja
Zagovorniki slovenskega projekta sicer poudarjajo, da primerjava ni povsem korektna. Drugi tir poteka po izredno zahtevnem kraškem terenu, vključuje številne predore in viadukte ter predstavlja tehnično precej zahtevnejši projekt od hrvaške ravninske trase.
Toda tudi ob upoštevanju teh razlik ostaja vprašanje stroškovne učinkovitosti odprto. Razlika med osmimi milijoni na kilometer na Hrvaškem in več kot 43 milijoni na kilometer v Sloveniji je prevelika, da bi jo bilo mogoče povsem prezreti.
Ogledalo slovenski infrastrukturni politiki
V času, ko se Slovenija sooča z vse večjimi proračunskimi pritiski, dragimi energetskimi projekti in rekordnim zadolževanjem države, postajajo milijonski aneksi in podražitve infrastrukturnih investicij vse bolj občutljiva politična tema.
Hrvaški projekt tako nehote postavlja ogledalo slovenski infrastrukturni politiki: ali v Sloveniji res gradimo bistveno bolje – ali pa predvsem bistveno dražje?
6 komentarjev
Janez Kranjski
Hrvaška gradi železnico prihodnosti, Slovenija pa še vedno plačuje anekse drugega tira
Za Hrvaško je železnica prihodnosti hitrost do 160 km/h, Avstrija je decembra odprla progo do 250 km/h, čas potovanja so skrajšali s skoraj treh ur na 41 minut (Gradec - Celovec, 140 km), najbolj impresiven podvig je predor pod Golico (32,9 km), za Slovenijo je najbolj impresivno
- vrednost projekta 5,9 milijarde evrov (več kot 600 milijonov je bilo EU sredstev) - toliko naši pokradejo v dobrem letu dni,
- Trst-Dunaj okoli Slovenije 6 ur in pol, čez Slovenijo 10 ur,
- proga je bila ob odprtju deležna blagoslova katoliške in protestantske cerkve – med njimi štajerski škof Wilhelm Krautwaschl, koroški škof Jože Marketz ter superintendenta Wolfgang Rehner in Andrea Mattioli,
"Škof Marketz je govoril o "štajersko-koroški povezanosti" in poudaril hvaležnost za projekt, ki zbližuje ljudi. Prosimo za varstvo in spremstvo za vse, ki so na poti na novi progi. V skupni molitvi se je škof Krautwaschl zahvalil vsem, ki so sodelovali pri gradnji proge in "povezujočem stoletnem projektu", ter tistim, ki skrbijo za varno dnevno obratovanje železnice. Blagoslov velja vsem vlakom na progi skozi Golico in vsem ljudem, ki potujejo ali tu delajo. Hrkati so prosili za spoštljivo ravnanje drug z drugim in z naravo."
https://www.kath-kirche-kaernten.at/dioezese/detail/C2643/stoletni-projekt-proga-skozi-golico-odprta-z-ekumensko-slovesnostjo
Igor Ferluga
Ta infrastrukturna primerjava s Hrvasko je katastrofa za Slovenijo, tako v cenah kot v hitrosti izvedbe projektov. Pri nas naj bi samo prenova ene zelezniske postaje konkretno Jesenice stala davkoplacevalce 170M€, to je več kot hrvaške davkoplačevalce monumentalni pelješki most. In pri njih naj bi bili balkansko počasni, oblast pa koruptivna... Kje pa je potem Slovenija, neka "we need more time" banana republika?
Andrej Križman
Ce bi dal kitajcem delat
Bi bila ze vsa zeleznica poodobljena
Tjo pa Domaci izvajalci med sabo povezani in anejs na aneks
Pa dobimo takle
Dvomljivec
Bratuškova je za slovenski državni proračun katastrofa na dveh nogah, kar je povedala že v Bruslju, ko so slovenske banke kolapsirala "ve dont nid mani v nid mor tajm" in kot bi mignil smo bili davkoplačevalci ob 5 milijard € (preračunano na danes bi bilo to že skoraj 10 milijard €). Bratuškova ima vedno prav in prav je, da imamo drage železniške postaje, da bomo lahko tako kot Oto Pestner udobno čakali na postaji 30 let na vlak ki prihaja.
Gregor
Lepo pohvalno, ampak 160km/h je precej polžje. Hrvaška je dovolj velika, da bi si llahko postavila bolj ambiciozen cilj do 220km/h ali celo 250km/h, kar bi zmanjšalo potovalni čas za 30-40% in še bolj povezalo državo.
Tudi v Sloveniji bi morali razmišljati o podobnih hitrostih nad 200km/h. Kvalitetna infrastrukrura je temelj razvoja in tudi maša glavna cokla. Samo za avrocesto Lj-Mb smo potrebovali destletja. 2TIR smo zgradili zaradi enega podjtja s 500zaposlenimi medtem, ko sta gorenjska s preko 200.00 in dolenjska, ki sta tudi glavni žili na zagod in jug, povezani z enotirnimo!!! Da o Beli krajini ne govorim.
Ljubljana
Kak ce bi o Slo, Hrvatje.so 5 krat.bolj.normalni in ZNAJO , TU PA ZDAJ CELO ZDRAVNIK.MUZEVIC NABIJA KAKO NAK VLADA DAVKE SPREMINJA ,?! NAMESTO DA BI RAZLAGAL ZDAVSTVO. NI.BRAL Preserna...?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.