Nadškof Zore je pojasnil, zakaj ga ni bilo na proslavo VSO

Uredništvo
14

Nadškof Stanislav Zore se po razkolu v organizacijskem odboru proslave Za mojo Slovenijo na dan državnosti ni udeležil prireditve. Novinarju TopTV Vladimirju Vodušku pa je v kratki izjavi pojasnil svojo odločitev.

Izjavo si lahko ogledate na posnetku od 2:22 dalje.

Besedilo:

“Žal mi je, da so se stvari tako zapeljale.

Kakor Evropa potrebuje enotnost, če hoče biti močna in odgovarjati na izzive, tako potrebujejo tudi politične stranke, ki zagovarjajo oziroma se potegujejo za približno sorodne vrednote, neko sodelovanje. Ker drugače se slabi moč posameznih strank in vseh skupaj.

Tako da mi je žal za takšen razplet.”

Donirajte za Domovino in nam omogočite neodvisno delovanje do junija 2017.

Akcijo smo podaljšali in zmanjšali cilj za 4.000 EUR, ki jih bomo za nemoteno delovanje morali zagotoviti iz drugih virov. Pomagajte nam do konca junija doseči cilj 21.000 EUR.
Domovina-majcka-predlog-igor-1

Podprite Domovino tukaj!

Ob donaciji vsaj 5 € mesečno (60+ € letno) vam podarimo majico Domovine.
                                                     (Akcija je podaljšana do 30. junija.)

14 KOMENTARJI

  1. G Stanislav Zore, ljudje s hrbtenico in ponosom strmijo, da se spoštuje osnovne moralne norme, ki jim v naši krščanski cerkvi rečemo deset božjih zapovedi. Od vas bi pričakoval, da se postavite na stran resnice in poštenja.

  2. Na spletni strani “Domovine” sem pred kratkim bral intervju g. patra Cestnika, ki je med drugim dejal približno takole: “Verniki g. Janeza Janše bolj verjamejo Janši kot papežu Frančišku”. Tako je sedaj približno zgornje mnenje g. Marka, ki bolj verjame Janezu Janši kot nadškofu g. Stanislavu Zoretu.
    Samo to upam in molim, da g. Janša ne bo rekel svojim “vernikom”, da morajo za stranko skočiti z ljubljanskega nebotičnika. Bojim se, da se stranka Janeza Janše ne bi spremenila v sekto in bi organizirala skupinsko nezgodo.

    Hecam se, mislim, da ima stranka dovolj pametnih ljudi, psihologov, teologov ( Cukjati, Juhant, Štuhec ), ki lahko prispevajo k boljšemu razumevanju izjave nadškofa. Upam, da zaradi te izjave nadškofu ne bo vzeto dobro ime.

    • “Upam, da zaradi te izjave nadškofu ne bo vzeto dobro ime.”

      Ne, ne bo. Ker gospod Janez nima v lasti medijev, njegov je samo Reporter. Njegov ni mišljen v smislu pravne lastnine.

  3. To ni nikakršno pojasnilo!
    Dejstvo,da se pastir ni odzval povabilu za podelitev blagoslova je žalostno, je nedopustno!
    Vse visokozveneče besede ob tem zvodenijo! E tu Stane? E tu?
    Le kako se scenaristi v ozadju hihitajo!

  4. Gospod nadškof, vašega pojasnila spričo odsotnosti ne sprejemam. Na sobotni proslavi niso proslavljali bolj ali manj zaslužni, praznovala je doboljubna Slovenija! Vaše odsotnosti, pa tudi Omanove in Peterletove, se ne da opravičiti.

    • Peterle je hotel priti, pa so mu sporočili, da je nezaželen… Kako naj se torej udeleži zadeve?
      Sporočilo cerkve je bilo – bodite složni in sodelujte, pa bomo z vami. Če ne pa rajajte brez nas. Sicer pa niste vi tisti, ki bi opravičevali nadškofovo odsotnost. In ni SDS tisti, ki bi nadškofa klical na odgovornost.

  5. Gospod nadškof je s svojo potezo še najbolj razklal desnico in tudi cerkev. Pravzaprav pa je s tem pokazal razkol v sebi in v njej. Sedeti ob drugorazrednem dan prej in ne darovati molitve za domovino je zame poraz srca. Tega ni moč popraviti z besedo žal. Kristjani grešimo naprej, Bog pa naj nam nenehno odpušča, a ne.

  6. “…moramo biti hvaležni…”
    ….Mi je manjkala še kakšna beseda o tem , komu? Bi bilo pretežko ? Jezus je vabil “…pridite k meni vsi bolni, slabotni, ponižani in razžaljeni.” Današnji Jezusov naslednik pa je dal državi , kar je hotela , a zaprl naročje od države zanikanim in preganjanim zaslužnim osamosvojiteljem..Ne Janša , ne .Krkovič nista bila vredna besede s cerkvenega vrha. In tako je , kot je rekel Janša : “Država Vas je pozabila” , in bo : “Domovina Vas ne bo nikoli!.”… Dvojne proslave so tudi zame in za vse boleče, in res niso odrešujoče, a dokler se bo zanikovala resnica , se bodo ponavljale.

  7. Taka ravnanja visokih predstavnikov slovenske krščanske hierarhije bi lahko bila odgovor, zakaj veliko sicer verujočih v krščanske vrednote ne zahaja več v tako imenovane božje hrame k bogoslužju, saj v takih božjih odposlancih ne vidi več iskrenosti, ki naj bi jim bila poglavitna pot do prepričanj, zaradi katerih so bili poslani , da bi pridobili čim več božje besede željnih mladih in starih. Bojkotirati tako iskreno prireditev, ki je bila posvečena ljubi domovini, pomeni mnogim domoljubom hudo žalitev in poglabljanje prepada v že tako razklani družbi zaradi tistih, ki si ne upajo pogledati v svoje ogledalo in v njem zagledati svoje podobe zlaganosti. Zelo sem obsojala ljudi, ki so govorili, da si nekateri, ki skoraj vsakodnevno držijo za kljuko cerkvenih vrat, ne zaslužijo odveze za svoja grešna početja. Po vseh teh dogodkih zadnjih dni pa temu globoko verjamem, da to drži in me navdaja z zares čudnimi občutki. Nikakor ne sprejemam izjave, ki jo je podal zgoraj imenovani, pa naj si bo kdor koli . S te proslave, ki je potekala na Trgu revolucije sem odhajala duhovno bogatejša, saj je bila tukaj res poudarjena tista vrednota, ki je na dan prej izvedeni prireditvi ni bilo čutiti. Res škoda , spoštovani g. nadškof , da se vam ni zdelo vredno doživeti tega ,kar smo doživeli vsi tisti,ki v srcu dobro mislimo z vseh koncev domovine in tudi tujine.

  8. Večkrat sem omenil, da živimo v revolucionarnih časih in revolucija še traja. Revolucijo uganjajo, nihče drug kot komunisti.Ali si to priznamo, ali ne, je to desjtvo. Če ravno se danes ne imenuejo tako, niso popolnoma nič drugačni od tistih, ki so izvedli krvavo revolucijo in med drugim popolnoma oplenili RKC in pregnali, zaprli in pobili na tisoče kristjanov.
    Danes revolucija ni več tako silovita, niti krvava, traja pa še vedno, in komunisti, preimenovani seveda, se še vedno bojujejo proti notranjemu in zunanjemu sovražniku. Razume se, da je eden glavnih notranjih sovražnikov prav RKC.
    Ali se je potrebno boriti za obstanek, ali ne, pa presodite sami.
    Pterle je bil na čelu SKD, na prvih volitvah zamgovalne stranke. Kot zmagovalka je SKD dala aprvega premiera. Sorodna stranka je bila SLS. Obe stranki sta bili mostograditeljici, zagovarjali sta mir in sodelovanje. Rezultati taknega upravljanja s strankama in takšne drže so znani.
    Ena je že izpadla iz parlamenta in očitno bo propadla. Druga je na najboljši poti,da se ji to zgodi že na naslednjih volitvah.
    Če ravno jo je dr. Bajuk temeljito očistil in požlahtnil, zopet počne iste napake, kot njene predhodnice, počenši isto, ko se je v Dlolomitih usodno spečala s komunisti in katere nazorna žrtev je postal Edvard Kocbek.
    Podobno kot s krščansko politiko, se dogaja z RKC.
    Tudi ta je bila ob proglasitvi samostojnosti še sila, danes pa najverjetneje katoliški verniki ne predstavljajo niti 30% populacije. Tisti pa, ki si upajo voliti katoliško stranko ne predstavljajo niti 4% volivnega telesa.
    Kdo je za to odgovoren? Verniki, volivci ! Ne se sprenevedati. Verniki in volivci niso za to odgovorni.Za takšno porazno stanje so odgovorni voditelji. V politiki Petrle, v cerkvi pa škofje.
    V kolikor si škof ne upa javno pozvati svojih ovčic, koga naj volijo in izdati bulo, ki naj obveže vse duhovnike, da razglasijo po cerkvah, koga je potrebno voliti, ali kaj je dolžnost kristjana, potem sveda takšen voditelj, pastitr, škof ne more biti voditelj in je odgovoren za stanje svoje cerkve, ki je v Sloveniji porazno.
    Zvedati semora, da cerkev stoji na žrtvah tisočeh mučencev, ki so svoja življenja dali za to, da se je uveljavil kristusov nauk.
    Seveda pa mora biti cerkev pri tem čista, tako kot so bili mučenci.
    Danes bremeni cerkev kar mnogo grehov, ki so pometeni pod preprogo. Vsaj dva sta usodna. Prvi je ta, da je cerkev bila v komunističnih časih leglo udbaškuh agentov. To je zelo temna stran RKC v Sloveniji in to stran je potrebno osvetljiti in razjasniti. Mnogi duhovniki in verniki naspolh so zaradi komunističnega terorja, mučenja in goroženj pristali na sodelovanje z udbo.Malokateri duhovnik se je sam prijavil za sodelovanje z udbo. Zato sodelovanje z udbo ni tako hudo nemoralno. Da se ga v veliki večini upravičiti.Nedopustno pa je sprenevedanje, da tega ni bilo in to pomesti pod preprogo. Prav zaradi nedoslednosti se danes cerkveni zbor obnaša pritlehno in sokrajda hinavsko, saj ne ve, kdaj bodo na svetlo prišli podatki o sodelavcih in kdo vse bo na seznamu.
    Ali lahko obsodimo g. Dobniča, ki je v stiski kot 18. letni mladenič pristal na sodelovanje z udbo? Ne. Ni pa prav, da nosi to breme s seboj in se o tem ne izpove. Ali ni v krščanstvu prav spoved tista, ki opere grehe?
    Pa še drugi madež, ki ga je cerkev dolžna popolnoma razkriti in pojasniti vernikom. To je finančni polom Mariborske nadoškofije.
    Prepričan sem, da so pri kopanju te luknje imeli mnogo zraven komunisti. Luknja ni nastala brez obilne pomoči bančnikov in finančnikov. Prav ti pa so v Sloveniji v glavnem pod kontrolo komunistične mafije, ki ropa po Slovenji.
    Do stotina natančno naj RKC pojasni, kam je šel denar, kdo se je z njim okoristil.
    Ponovno povdarjam, da je spoved tista, ki opere grehe.
    Tako kot lahko g. Drobniča opravičuje mladost in grožnje, lahko finačni polom RKC opraviči z naivnostjo, ki je vodila neuke in neverzirane cerkvene finančnike v polom. Še strokovnjak svetovnega slovesa, kakršen je bil dr. Bajuk , je nasedel slovenskim finančnim prevarantom, ki so prav pd njegovim ministovanjem izkopali bančno luknjo.
    Torej, ko bo škof storil to, kar sem zapisal, bo lahko odpovedal udeležbo na proslavi. Prej ne, saj ga morajo napake RKC bremeniti in breme so ji naprtiliprav tisti, ki zahtevajo od njega, da maha z oljčno vejico, namesto, da bi jih razkrinkal s tem, da bi izpovedal RKC in jo očistil greha!!!

  9. V Sloveniji vladajo komunisti. Večino vseh vplivnih položajev zasedajo.Delno, samo delno, pa na vplivne položaje postavljajo lutke, ki delujejo izključno po njihovih navodilih.To niso nikakšnja natolcevanja. To so dejstva. Opisal sem recimo, kako so celo na vrh humanitarne, nepolitične organizacije Rdeči križ posedli odpadlega levičastkega politika in mu omogočili dobro plačano sinekuro.
    Komunisti so revolucionarji in ne tajijo, da revolucija traja tako dolgo, dokler popolnoma ne zmaga. Takrat si lahko oni in njihovi podaniki, prostovoljni in prisilni, obetajo komunizem,raj na zemlji, ki ga opisuje teoretik Karl Marx.
    V Sloveniji revolucija še traja, zato so pač težave. Težave so večje, kot bi bilo pričakovati, saj ima Slovenija notranjega in zunanjega sovražnika. Kar povprašajte najbolj vnete pripadnike Združene levice in povedali vam bodo, da je prav zaradi teh sovražnkov Sloveija v krizi.
    Upam, da ste opazili besedo sovražnik. Komunisti svojih konkurentov ne ocenjujejo, kot nasprotnike, temveč kot sovražnike.
    RKC ni politični ali ideološki nasprotnik, konkurent, temveč sovražnik.
    Tega se morajo kristjani zavedati. Ob začetku revolucije leta 1941 so postali sovražniki in so sovražniki vse do danes. Vse do danes vlada bitka, borba in pogromi.
    Najbolj tolerntni škof, veliki humanist Šušter je doživljal posmehovanje,vsi ostali pa prav tako.
    Tudi če s komunisti sklenejo še tak dogovore, se ga komunisti ne bodo držali. Katolike so prevarali, jih uničevali in pobijali. Danes jih sicer ne zapirajo in pobijajo, jih pa uničujejo. Posledica tega je drastični upad tistih, ki se proglašajo za katolike. Nadškof Zore mora to vedit in videti.
    Slovenija ni več domovina katolikov. Ne le, da katoliki niso njeni državljani, so notranji sovražniki.
    Tako učijo učbeniki, tako mišljenje širijo javna občila. Katoliki so izobčenci slovenske družbe in zanje ne velja sovražni govor , zanje ne velja milost ali tolerantnost. Potrebno jih je sovražiti. To je izjavila Svetlana Makarović in kar doberšen del slovenske elite se z njo strinja.
    Ve se, da je prvi in najbolj spoštovan komunist v Sloveniji Milan Kučan. Ali mu je smiselno podajati roko?
    Ali ni pred leti popeljal vernike v Rim in z njimi podaril papežu božično drevo?
    Kaj imajo verniki od tega? Popolnooma nič!
    Kaj pa ima Kučan od vernoikov? Na desettisoče glasov, ki mu zagotavljajo vladavino. in omogočajo nadaljno sovraštvo do cerkve in vernikov.
    Kompromisarstvo s komunisti pa vodi katolike iz poraza v poraz.
    Katoliki se morajo zavedati, da je končni cilj komunistov v Sloveniji izkoreninjenje krščanstva.

  10. Moje mnenje: Seveda ni mogel priti in s svojo prisotnostjo v imenu Cerkve ‘požegnati’ tiste umazane čistke v dneh pred proslavo.
    Besede, ki jih je Domovina zgoraj povzela, odražajo tudi mojo žalost in žalost mnogih, ko smo prejšnji teden spremljali, kaj se dogaja. Ne dvomim, da tudi žalost duhovnika, ki je s svojim imenom in svojo osebo podpisal vabilo na proslavo, ko je bila še ‘cela’, ko še ni bila raztrgana. Ki je bil njen idejni oče, ko je bila še za vse.

    Gnojnica, ki se po krivici zliva na škofa Staneta, me boli, je pa delež Kristusovih in škof je gotovo vedel, kaj ga čaka. Taka je žal naša politična stvarnost, taka je ‘zemlja naših src’, ki jo je poslan rahljati. In tako je življenje Kristusovih.

    Odkrito rečeno: nisem niti upala, da bo to storil. Mislila, da se ga žal pač ‘ujeli v past’ in zlorabili za svojo politično promocijo.
    A zato je moja hvaležnost zanj toliko večja!

    Hvaležna sen za luč Njega, ki sveti skozenj. Še posebej močno s svojo blago tišino v teh dneh govori nam kristjanom, nam, ki nam to nekaj pomeni in ki to hočemo biti več kot le na površini.

    Zato hvala Tebi, Kristus, za mojega škofa.

  11. Na vse to, kar sem napisala zgoraj, sem misila danes, ko sem v stolnica poslušala njegove besede (takrat še bodočim) novomašnikom. Koliko njega, ki je besede govoril, je v teh besedah… Koliko bolečine, zaupanja in podaritve teh dni….

    Zdaj pa, ko sem jih po zvočnem zapisu na radiu Ognjišče delček zapisala, mislim na to, da smo vsi duhovniki po krstu. Ne na tak način, kot ti, ki so bili danes posvečeni, pa vendar so njegove besede tudi za nas. Niso samo za ‘nekoga drugega’, ki je k temu posebej poklicani.
    Vsi smo izbrani in poklicani. Na svoj mali način.

    Tole mi je zazvenelo. Globoko. Morda prav ob teh dogodkih:
    “… Kaj se ni to zgodilo že na začetku človeške zgodovine, v raju? Končalo se je z medsebojnim obtoževanjem in raja ni bilo več. Zgodba se ponavlja v odtenkih skozi tisočletja, svet pa gazi po krvi in solzah. Oglušel je za krike izkoriščnih in pozabil jokati ob trpljenju nedložnih.
    A za takšen svet je Jezus postal človek. Za takšne ljudi je šel na križ.
    Saj takšni ljudje potrebujejo odrešenja. Za takšne ljudi je molil in prosil Očeta za odpuščanje. In k takšnim ljudem je poslal svoje učence, ter jim naročil, naj učijo in krščujejo.
    Zato se ne bojte, da boste govorili gluhim. Ne bojte se, da boste pot kazali slepim. Kajti ravno gluhi najbolj hrepenijo po besedi in slepi so neizmerno žejni luči.
    Takšnim oznanjajte Jezusa Kristusa, za svet pohujšnje in norost. Za tiste pa, ki verujejo, Božjo moč in Božjo modrost.
    V morebitnem nasprotovanju, naj vaš korak ne omahujte in naj se vaš glas ne zatrese. Vi ste namreč glasniki velikega Kralja. V Njegovem imenu, v svojem srcu in na svojih ustnicah nosite resnico. In kdor svetu prinaša resnico, mu prinaša svobodo, kajti po Jezusovih besedah nas bo osvobodila resnica.
    Za nobeno ceno ne prodajte resnice, ki je Kristus.
    Toda ta resnica naj bo vedno odeta v besede ljubezni in spoštovanja, da bo v resnici razodevala Jezusovo bližino.
    K temu pogumu vas zavezujejo besede, ki jih boste izgovarjali v Jezusovem imenu: to je moje telo, ki se daje za vas. To je kelih moje krvi, ki se za vas in za vse preliva v odpuščanje grehov. Te besede ne smejo nikoli postati zgolj simbolika. Ne smejo biti samo navajanje tega, kar je apostol Pavel prejel in zapisal v prvem pismu Korintčanom.
    V tem Telesu, ki se daje, mora biti vaše telo, ki se daje za brate in sestre. V teh besedah mora biti vaš čas, vaše poti, vaši napori za evangelij. V krvi, ki se preliva, mora biti tudi vaša kri, ki se preliva v odpušanje grehov.
    Jezusova daritev za brate in sestre mora postati tudi vaša daritev za brate in sestre, vse do daritve življenja, če bo potrebno, kar Bog ne daj.
    Duhovnik mora biti brez fige v žepu pripravljen za Gospoda in za brate iti tudi v ječo in smrt, če hoče v resnici biti Kristusov duhovnik.
    Dragi bratje, vem da boste včasih imeli občutek, da ste prišli do roba, da ne zmorete več, da ste razdali vse svoje moči. Da nimate nobene besede več. Kot bi stopili v praznino.
    Tudi takrat se ne ustrašite.
    Ozrite se na Jezusa. In se po Njegovem zgledu naslonite na Očetovo srce.
    Najsi bo to v poznem večeru, v zgodnjem jutru, naj bo to v celonočnem bedenju z Očetom, ali pa v Getsemaniju skupaj z Jezusom.
    Če se boste znali vreči v Očetovo naročje, boste lahko ob smrti tudi v s svetim Pavlom rekli: Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil, odslej mi je pripravljen venec pravice. … ”
    (Škof Stanislav v homiliji današnjega mašniškega posvečenja)

  12. Odstop škofa Staneta od udeležbe na ‘očiščeni’ proslavi me spominja, da imam vedno možnost.
    In to ni tako malo 🙂 !

    Dostikrat se mi v življenju zdi, da bi jaz sicer raje drugače, toda da me okoliščine (pri)silijo v nekaj. Da sem stisnjena v kot in nimam nobene druge možnosti, kot je ta, za katero se mi zdi, da se mi vsiljuje.

    Resnica je, da me nobene okoliščine nikoli ne morejo v nič povsem prisiliti.

    Vprašanje je le cena, ki jo bom za svojo svobodno izbiro plačala.

    Morda te cene, ko jo bom enkrat ocenila, ne bom pripravljena plačati. Tudi v redu. Vsaj vem zakaj sem nekaj storila in vem, da je bila moja odločitev, da sem imela možnost in sem zavestno in svobodno izbrala . Tudi če mi ta možnost ni bila najljubša, je bila še vedno (po moji kolikor mogoče trezni presoji) najboljša v dani situaciji.

    Toda ko bom enkrat začela ‘tehtati’ ceno, bom morda ugotovila, da je cena, ki jo bom plačala, smešna v primeri z dobrim, ki bo posledica moje drugačne izbire. Izbire, za katero se mi je še pred nekaj trenutki zdelo, da je sploh nimam.
    Morda bom ugotovila, da tisto, kar se mi je še hip pred tem zdelo kot edina (a neljuba) možnost, sploh ne pride v poštev.

    Morda se mi bo zdelo samoumevno, da je ceno glede na celoto danih okoliščin vredno plačati. Absolutno vredno, čeprav je cena morda kar velika. In jo bom plačala z vsem srcem.

    Le zavedati se moram najprej, da možnost imam!

    Škof Stane me je s svojo gesto na to spomnil in za to sem mu vedno bolj hvaležna.

    Morda je spomnil še koga…

    Najlepše od vsega pa je, da je to storil ne da bi koga žalil, ne da bo koga poniževal, ne da bi koga preziral.
    ( Le izpolnil ni nekih pričakovanj. A človek ni ‘stroj za izpolnjevanje tujih pričakovanj. Izpolnjevanje pričakovanj nima nobene povezave z dobrim. Le za neko spačeno ‘pridnostjo’)

    Prepričana sem celo, da tudi notranjega spoštovanja do nobenega od ljudi v tej zgodbi ni izgubil. Ne gre za videz, gre za resnično edinost notranje naravnanosti in zunanjih dejanj. (Toda, če kje, smo v tem vedno majhni. In rastemo.)

    ‘Tisti zunaj’ me verjetno ne boste razumeli, tudi ne tisti kristjani, ki niste prerasli otroškega ‘delati, kar dela skupnost, ki ji pripadaš’, ali kot kdaj posmehljivo temu rečejo: ‘kot tvoj župnik reče’ (ali politični vodja tvoje stranke, ko smo že pri tem), toda:
    Kristjan je človek, ki ima možnost, ko je drugi nimajo več. Ko so večino drugih ljudi že davno pred tem prisilile (morda rahlo zastrašujoče) okoliščine.
    Zakaj ravno kristjan?
    Ker ima temelj najgloblje. (V jeziku vere, bi rekli, da zida na skali, ki je Kristus.) Ker je vedno na zmagovalni strani. Celo takrat, ko se zdi, da izgublja.

    🙂 lepota krščanstva 🙂
    Nič, pa res nič ni temu podobnega!

    Hvala ti za to, brat Stane !

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime