Načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini ocenjen na 490 milijonov evrov

Na Ministrstvu za naravne vire in prostor so javno razgrnili državni prostorski načrt (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Prestavili so tudi utemeljitev rešitve in predinvesticijsko zasnovo – načrtovane ureditve, ki segajo na območje sedmih občin so trenutno ocenjene na 490 milijonov evrov. Minister je dejal, da absolutne poplavne varnosti žal ni, bi pa bilo na varnejšem 13.000 ljudi in 1.000 hektarjev kmetijskih površin. Župan Celja je že pred tem opozoril, da bodo v Celju potrebni še dodatni ukrepi, ki bi omogočili v prostor umeščati občutljivo infrastrukturo, ki je v regiji še kako pomembna. Javna obravnava bo potekala 19. januarja v Žalcu, javnost bo takrat lahko podala svoje pripombe in predloge.

»Načrt je usmerjen predvsem v varovanje naselij in industrijskih območij pred stoletnimi poplavnimi vodami,« je komentiral župan Celja Matija Kovač in pojasnil, da z novimi hidrološkimi vhodnimi podatki stanje v spodnji Savinjski dolini, Celju in Laškem postaja bistveno slabše, kot je bilo pred letom 2023. Kot je dejal, bi želeli pred poplavami zaščititi tudi vso občutljivo infrastrukturo, ki je v regiji še kako pomembna. Naštel je vrtce, šole, zdravstvene ustanove in bolnišnice – skladu z veljavno poplavno uredbo je pogoj za umeščanje tovrstnih objektov v prostor varnost pred 500-letnimi poplavnimi vodami, medtem ko DPN predvideva varnost pred 100-letnimi. Situacijo bi po njegovih besedah lahko izboljšali dodatni ukrepi ali pa parcialni ukrepi, ki bi omogočili možnost razvoja te infrastrukture na območjih občine tudi v prihodnje.

»Načrt predstavlja relativno dober kompromis,« je ocenil in pojasnil, da bi se po načrtu zaščitilo 1.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki so bila leta 2023 poplavljena. Izpostavil je, da si želi čim prejšnje realizacije, vendar pa si hkrati želi, da razvoj v občini ne bi bil okrnjen. Če infrastruktura, ki jo naša zakonodaja uvršča med občutljive, ne bo umestljiva v prostor, se namreč ne bo moglo graditi novih vrtcev, šol ...

Od države bodo zahtevali dodatne ukrepe – nabor je pripravil član sveta za vode pri ministrstvu za naravne vire in prostor Rok Fazarinc. Ukrepi bi ob součinku državnega prostorskega načrta omogočili izboljšanje varnosti v mestu. Med ukrepi je naštel menjavo dveh mostov, dvig vseh nasipov in omogočanje izliva poplavnih voda na območju pod spodnjim gradom, v primeru 500-letnih poplav. »Govorim o ekstremnih razmerah, kakršne so bile tudi leta 2023 in ki bi bile, če se ne bi porušili nasipi in vode razlile v spodnji Savinjski dolini, vidne tudi v centru Celja. 

Minister Jože Novak je predstavil celovit način urejanja celotne Savinjske doline, ki so ga pripravili skupaj z Direkcijo za vode. Povedal je, da so na tem območju štirje državni prostorski načrti za zmanjšanje poplavne ogroženosti – od Ločice do Letuša je DPN že v izvajanju, v izdelavi je tudi DPN za območje Mozirje - Ljubno. Pri predstavljenem načrtu gre za 23 km dolg odsek Savinje med Letušem in Celjem ter za širše območje vodotoka Bolska, Gozdnica in Ložnica. Območje načrtovanih ureditev obsega približno 1.078 hektarjev in sega na območje sedmih občin: Braslovče, Šmartno ob Paki, Polzela, Žalec, Prebold, Tabor in Mestna občina Celje. Cilj načrtovanih ureditev je celovito zmanjšanje poplavne ogroženosti poseljenih območij v Spodnji Savinjski dolini ter na kmetijskih zemljiščih.

Direktorica Urada za planiranje in načrtovanje na DRSV Alenka Zupančič je povedala, da je obravnavani državni prostorski načrt del širšega, sistemsko povezanega sklopa ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti na porečju reke Savinje. »Ta državni prostorski načrt je del celovitih, med seboj povezanih ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti na porečju Savinje. Del ukrepov je treba umeščati v prostor v okviru državnih prostorskih načrtov, druge pa bo mogoče izvajati v okviru sanacijskih in vzdrževalnih del v javno korist,« je pojasnila.

»Gre za enega največjih protipoplavnih projektov v državi, ki bo bistveno prispeval k večji varnosti prebivalcev in prostora. Naš cilj ni le sanacija po ujmah, temveč trajno zmanjševanje poplavnih tveganj in večja odpornost prostora na prihodnje podnebne izzive,« je poudarila vršilka dolžnosti direktorice Direkcije RS za vode Lidija Kegljevič Zagorc.

Načrtovane ureditve temeljijo na rezultatih predhodno izdelanega hidravlično hidrološkega elaborata, ki temelji na vhodnih podatkih predhodno izdelanih gradiv, ter na analizi poplavnega dogodka avgusta 2023. Načrtuje se le eno rešitev, ki so jo sestavili iz prej obravnavanih različic. Ob pripravi DPN-ja je bila v skladu s cilji dopolnjena in optimizirana. Med drugim je predvidenih osem suhih zadrževalnikov, moker (večnamenski) zadrževalnik na Gozdnici, ureditev Letuške struge in ureditev infrastrukture.

Kot je povedal Sergej Hiti iz ljubljanskega urbanističnega zavoda, so stoletne vode na novo definirale izhodišča, ki so bila že prej opredeljena v pobudi za DPN. Kot je povedal, bo večnamenski zadrževalnik namenjen tudi namakanju kmetijskih zemljišč, prav tako so predvidene tudi nekatere druge prilagoditve razmeram. Ker zaenkrat še ni podatkov, kako pogosto bo prihajalo do večjih poplav, so oblikovali zelo fleksibilno zasnovo.

Posamezne zadrževalnike se bo npr. aktiviralo skladno z razmerami, pod sotočjem z Bolsko pa bosta zadrževalnika imela dva prekata. Drugi prekat se bo aktiviral le pri izjemnih pojavih, npr. ob 500-letnih poplavnih vodah ali pa v primeru okvare kakšnega drugega zadrževalnika. Predvidena so tudi povračila škode in sanacijski načrti, žal se bo posegalo tudi po najboljših kmetijskih zemljiščih. »Kar se tiče kmetijskih površin znotraj predvidenih zadrževalnikov, so predvideni mehanizmi za povračila škod posameznim prebivalcem v skladu z zakonodajo,« je dejal Hiti. V predinvesticijski zasnovi so ugotovili, da bodo koristi večje od investicije – ki bo predvidoma v višini 490 milijonov evrov – glavni vir bi bila evropska sredstva. Predvidenih je osem etap, projekt pa bi bilo možno končati v sedmih letih. 

Absolutne poplavne varnosti ni, na bolj varnem bi bilo 13.000 ljudi

Minister je poudaril, da je nedopustno, da v Sloveniji desetletja sprejemamo prostorske načrte. Tudi v Savinjski dolini bi bile posledice manjše, če bi pred 10 leti izvedli načrte. Pripomnil je, da se po njegovih izkušnjah DPN od priprave do sprejema lahko uredi v letu in pol. Če bo družbena podpora velika, bi po njegovih besedah DPN lahko dali v sprejem že junija. Kot je izpostavil, bi bilo po načrtu 13.000 ljudi in bolj na varnem, enako velja tudi za 1.000 hektarjev kmetijskih površin. Pri morebitnih stoletnih poplavah bi se po načrtu poplavne površine zmanjšale za približno tisoč hektarjev, kar predstavlja 60 odstotkov teh površin na obravnavanem območju. 

V Letušu še vedno v načrtu selitev obeh bregov

Govorci so se strinjali, da absolutne poplavne varnosti žal ni, zato se govori o zmanjševanju poplavne ogroženosti. Celje je med najbolj ogroženimi mesti, zato DPN ne bo rešil vsega. Občina ima tako v načrtu dvigovanje nasipov in individualne ukrepe, ki bodo skupaj z DPN-jem ustrezno zmanjšali ogroženost. Kot je bilo razbrati, je v Letušu še vedno v načrtu selitev obeh bregov –  na desnem bregu je predviden suhi zadrževalnik (kot je bil že v predhodnih načrtih), na levi strani pa naj bi bile razlivne površine –  za kar je potrebna odstranitev objektov. Medtem ko je sodišče za desni breg razveljavilo sklep vlade o selitvi, za levi breg še ni odločilo.

Minister je opozoril, da bo v prihodnosti treba bolje razmisliti, kje se lahko gradi in kje ne. A na levem bregu Letuša vztrajajo, da mnogo hiš sploh ni bilo poplavljenih ali pa so bile poplavljene prvič. Poleg tega so prerpičani, da bi njihovo situacijo rešil že zadrževalnik na desnem bregu, s protipoplavnimi ukrepi v Nazarjah pa bo do njih priteklo tudi manj vode.