Pred člane odbora za pravosodje je včeraj stopil kandidat za pravosodnega ministra Marjan Dikaučič. Iz njegove predstavitve lahko izluščimo, da si bo prizadeval za sodelovanje z vsemi deležniki v pravosodju in širše. Njegovo delo bo v veliki meri zaznamovalo predsedovanje Svetu Evropske unije, med prioritete pa si je zadal digitalizacijo v pravosodju in prenovo stečajne zakonodaje.
Poslanci opozicije mu očitajo predvsem pomanjkanje izkušenj in delovanje v podjetjih, ki so kasneje pristala v stečaju, zaradi česar menijo, da je med najšibkejšimi kandidati za to ministrsko funkcijo do zdaj.
Poslanci so na odboru njegovo predstavitev ocenili kot uspešno, v razmerju 7 proti 6.
Kot izpostavljamo v komentarju uredništva, na mesto prihaja v politično neugodnem času, njegov mandat pa v nobenem primeru ne bo daljši od enega leta.
Zaslišanje kandidata za ministra za pravosodje, 40-letnega Marjana Dikaučiča, se je začelo z njegovo dolgo, skoraj eno uro trajajočo predstavitvijo svoje vizije dela, o njem samem in njegovih izkušnjah pa iz predstavitve nismo izvedeli prav veliko. Kot je napovedal, bo nadaljeval delo pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič, ki je nedavno odstopila s položaja zaradi vladne razveljavitve postopka imenovanja delegiranih tožilcev. Za urejeno stanje na ministrstvu se ji je tudi zahvalil.
Med razlogi za svoje imenovanje je navedel predvsem neobremenjenost, saj na javnih funkcijah praktično nima izkušenj, le teh pa ima obilo iz prakse, kjer je deloval kot stečajni upravitelj, tako da dobro pozna enega izmed prioritetnih področij. Javnosti zaenkrat ni posebej poznan, saj ni delal na velikih zgodbah.
Javnosti nepoznan, stečajni upravitelj z izkušnjami iz gospodarstva
Dikaučič, ki prihaja iz Slovenske Bistrice, živi pa v Šmarju pri Jelšah, je po diplomi na pravni fakulteti najprej deloval kot sodniški pripravnik na višjem sodišču v Mariboru, kasneje pa kot pravni svetovalec v družbi Varnost Maribor. Leta 2017 se je potegoval za mesto direktorja Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, kjer ga je svet zavoda na mesto že imenoval, vendar pa so ga nato v dveh občinah ustanoviteljicah ocenili za premalo izkušenega za to mesto in k njegovemu imenovanju niso dali soglasja.
V zadnjem času je deloval kot stečajni upravitelj, vodil pa je stečaje manjših in manj znanih družb. Več izkušenj ima tudi iz gospodarstva, kjer je ustanovil in vodil več podjetij. Prav na tem področju pa mu marsikaj očitajo poslanci opozicije, saj naj bi več družb, v katerih je deloval končalo v stečaju, nekatere naj bi bile udeležene tudi pri pranju denarja.
Delegirani tožilci – ne bom komentiral
Glede trenutno najbolj vroče teme resorja je že na samem začetku predstavitve dejal, da je danes ne bo komentiral, saj se želi izogniti kontaminaciji postopka, v katerem več strani napoveduje pravne postopke. Gre za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev, ki ga je vlada razveljavila, zaradi česar pa je tudi odstopila njegova predhodnica Lilijana Kozlovič. Poslanci so od njega sicer vendarle zahtevali, da naj se opredeli do omenjene teme, saj je na funkciji politika in ne sodnika, ki bi moral skrbeti za nekontaminacijo postopka.
Ključna področja dela: Digitalizacija in stečajna zakonodaja
Med prioritete dela je Dikaučič navedel izboljšanje poslovnega okolja, tudi z izboljšanjem insolvenčne in stečajne zakonodaje in uvedbo večje transparentnosti v teh postopki ter hitrejšem reševanju sporov.
Zavzema se za digitalizacijo v sodstvu, še posebej na področju e-vlaganja in e-vročanja ter kibernetske varnosti ter človeku prijazne etične uporabe umetne inteligence v sodstvu. Digitalizacijo vidi predvsem v luči prijazne uporabniške izkušnje po meri uporabnika – državljana, s čimer želi povečati dostopnost sodstva, prek objavljanja sodb in povezovanja različnih služb v informacijski sistem.
Poleg digitalizacije je bila v njegovi predstavitvi pogosto omenjena tudi komunikacija – z vsemi dekežniki znotraj pravosodnega resorja kot širše. Sicer pa bo večina kratkega mandata, ki ga namerava zasesti povezana s predsedovanjem Svetu EU, na večini področij tako namerava nadaljevati dobro zastavljeno delo predhodnice in naddaljevati z izvrševanjem koalicijske pogodbe. Del predstavitve je namenil tudi predstavitvi investicij, ki so predvidene v prihodnjih dveh letih, predvsem izgradnja novega zapora na Igu in prenova ljubljanske pravosodne palače.
Očitki: Pomanjkanje izkušenj, sumljivi posli
Foto: Matej Grah, dz-rs.si
Poslanci so med ključne očitke kandidatu izpostavili njegovo neizkušenost in da o njem praktično ne vedo nič. Očitajo mu tudi delovanje v nekaterih podjetjih, ki so bila blokirana in nekaj časa sumljivo neaktivna, ali pa so opravljala zanimive lastniške prevzeme tik zatem, ko jih je Dikaučič zapustil. Nekateri so mu očitali tudi pranje denarja in poznavanje z Rokom Snežičem.
Dikaučič je sicer kandidat SMC-ja, čeprav ni član te stranke.
Glede na stanje (duha) 🇸🇮 pravosodja je verjetno še najbolj pomembno, najbolj bistveno, da novi pravosodni minister ni del obstoječe pravosodne elite. #samopovemhttps://t.co/KbzzT0GKG4
Dikaučič na mesto ministra za pravosodje (če bo potrjen) prihaja v zelo neugodnem času. Jasno je, da je mandat te vlade največ še eno leto, saj prihodnje leto prihajajo redne volitve. Prav tako smo v politično izjemno razgretem času, kjer so mediji in opozicija pozorni na vsako morebitno napako vladajočih. V takih razmerah ni posebej mikavno zasesti mesta ministra in se ukvarjati z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev. Pričakovati vrhunskega kandidata z obilico referenc je tako skoraj malo naivno.
In verjetno je ravno referenca - mesto pravosodnega minisitra v CV-ju, Dikaučičev motiv, da sede na to funkcijo - ter očitno še politična neobremenjenost in najbrž vera vas, da je za to delo sposoben.
Zagotovo lahko rečemo, da Dikaučič ni kandidat za ministra iz prve kategorije, a v danih okoliščinah bi takega težko našli. Ali je Dikaučič resen kandidat, ki bo uspel realizirati vsaj del ciljev, ki jih je predstavil v prihodnjem letu, ali pa gre za kakšne druge načrte, je trenutno še težko oceniti.
Vsekakor lahko le upamo, da je pripravljen na nizke udarce, saj jih v vročem predvolilnem letu zagotovo ne bo manjkalo.
Zaslišanje kandidata za pravosodnega ministra v pristojnem parlamentarnem odboru je trajalo celih šest ur, a poročevalci državne RTVS nenehoma papagajsko ponavljajo samo eno in edino že vnaprej predvideno in pričakovano vprašanje opozicijskih poslancev, na katerega pa politično in pravno očitno dovolj previdni kandidat modro ni hotel odgovoriti ter se ni pustil naivno ujeti na nastavljene limanice opozicijskih provokatorjev in njihovih medijskih lakajev.
Glede na neodzivnost in nezainteresiranost poročevalcev za vso preostalo vsebino zaslišanja je mogoče domnevati, da je neslišani sicer medijsko neslišani kandidat za pravosodnega ministra ves preostali čas parlamentarnega zaslišanja pripovedoval vice po osebnem okusu. In moral je biti celo boljši od Šarca, da so ga celih 6 ur pozorno poslušali celo odposlanci kritično-sovražne opozicije.
To je podoba aktualne politične resničnosti, kakršno nam samoumevno in rutinsko suhoparno servirajo medijski dreserji državne RTVS, ki se ob svojih aktivističnih poročevalskih in politično tendencioznih izcedkih skrivajo za brezvrednimi frazami in puhlimi mašili, kot so "v javnosti še vedno odmeva", "del javnosti še vedno vznemirja", "kot je slišati" ipd., itd.
V aktualnih ne-demokratičnih, ne-strpnih in ne-dostojnih političnih ter medijskih razmerah v državi je pravzaprav neizmerno junaštvo (ali pa enako neizmerno samomorilsko pustolovstvo) sprejeti katerokoli politično ali državniško kandidaturo, saj je vnaprej jasno, da bodo opozicijski lovci na človeške glave in profesionalni medijski "izganjalci hudiča" iskali in našli sleherno "dlako v jajcu", premaknili sleherni "kamen v puščavi" kandidatove dotedanje poklicne kariere in osebne biografije, da bodo lahko dovolj izkušenemu očitali preveč izkušenj in napak, premalo izkušenemu pomanjkanje izkušenj, da bodo politično preverjenemu podtikali in potvarjali domnevne mafijske povezave, politični "tabuli rasi" pa diletantsko nesposobnost odzivanja na politične izzive, itd., ipd.
Vse to je bilo že videno in neštetokrat ponovljeno, zato se zastavlja ključno vprašanje:
Komu ali čemu služijo taka izrazito formalistična in osebno, profesionalno in politično nedostojna in ne-etična parlamentarna zaslišanja poslancev, ki po eni strani nimajo odločilnega vpliva na dokončno veljavno odločitev večine poslancev v DZ RS, po drugi strani pa od morebitnih kandidatur močno odvračajo večino nemara strokovno, politično in etično kompetentnejših oz. bolj konkurenčnih potencialnih kandidatov?
... mu želim vse naj, naj, predvsem pa veliko energije in mirnih živcev , kajti že jutri bo razglašen za fašista v parlamentu pa ga bo ena Tomič ozmerjala ko smrkavca , najboljše bi bilo če bi istočasno opravili tudi interpelacijo.....
Kraševka
11. 06. 2021 10:42:570
Dobro predstavljena RTV in tudi "sistem interpelacij", ki ljudi rušijo, še preden začnejo delati. To prakticira Levica, ki jo RTV reklamira, sicer pa je bedna.
Če bo, novi pravosodni minister, naredil vsaj kanček dobrega, bo v sposobnosti prehitel njegovo predhodnico.
Poslušal v enem delu. No kititi se s tem kandidatom res ne gre, če imaš vsaj malo morale.
Jecljanje, ponavljanje besed, iskanje potrditve nekih misli pri poslušalcih........značilna drža predstavnikov nove generacije, ki kot piščeta iščejo prvi stik v svetu, pa ne vedo ali bi ali ne bi....
Še en dokaz več, da normalen strokovnjak in normalen človek ne želi biti v taki spakedrani slovenski politiki, kjer je odločitev vezana na navdih in lažnivih sovražnih ocenah ljudi iz levega ali desnega pločnika. Vmes pa kolovratijo sli homoseksualcev, altruistov, robokopov in mamilašev.
Pravosodni sistem v Sloveniji je še bolj nagnjen, kot stolp v Pisi. Seveda v levo!
Nagnjenost je posladica tega, ker se ga tranzicija ni dotaknila in ni doživel prepotrebnih reform.
Velika večina sodniškega kadra izvira iz pravne fakultete v Ljubljani, ki ji pravzaprav zasotala v nekih preteklih časih in ni sposobna izobraziti sodobnih pravnikov.
Sodstvo je še vedno zavezano braniti pred vsem politični sistem, kar pomeni ohranjati kontinuiteto.
S kadrom, ki ga izobražuje ljublanska pravna fakulteta je mogoče odlično manipulirati, saj je vrh pravosodja nepremegljivi ščit kontinuitete.
K temu je potrebno dodati še klientelizem, ki bije skozi vse parole o poštenju, pravičnosti in enakosti.
Jedro vsega opisanega je v Ljubljani, na ljubljanskih sodiščih.
Sedaj pa se pojavi nekdo, ki ni izdelek te šole, te omike.
Po načelu, da je strokovnjak lahko samo oseba ,ki je levo usmerjena, ki je dipolmant ene od ljubljanjskih fakultet FDV, FF, EF, PF, kandidat za ministra za pravosodje ni pravi, razen tega pa ni niti doktorant teh fakultet in prav tako ne profesor na eni od fakultet.
Kandidat ni nič od tega.
Ne pozna belega sveta.
Za etablirane levičarje, ki nadzirajo pravodosje utegne takšen pravosdoni minister biti hudo moteč.
Spomniti se je potrebno na očitke Janeza Janše na posvetu o pravodsodju pri predsedniku Borutu Pahorju, kjer je naštel in naslovili na predsednika sodnega sveta ostre kritike, ki razgaljajo bedo slovenskega pravosodja s tem, da je vrh pravodosja pozval, da si samo pravododje ustvari ugled, ki je trenutno na zelo, zelo nizki ravni.
Minister iz vrst kontinuitete tega ne bi zmogel, saj so do sedaj vsi pravodosni ministri te provinience v pravosodju ohranjali duh kontinuitete, kar pa je manjšalo ugled pravosodja, ki ni sposobno slediti sodobnim trendom in potrebam.
Ko gorečim zagovornikom novih obrazov, kolaicija ponudi prav novi obraz, se opozicija dvigne in novi obraz napade z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago.
Zanimivo! Imamo torej dve vrsti novih obrazov, tudi te delimo na prave in napačne.
Bodimo optimisti in pričakujmo, da se je pojavil uspešni novi obraz, kot je recimo minister Boštjan Koritnik. Zanj do hiringa sploh nismo vedeli, sedaj pa je eden uspešnejših ministrov.
8 komentarjev
STAJERKA2021
Do volitev bo dober, ker drugega ni.
Alojzij Pezdir
Zaslišanje kandidata za pravosodnega ministra v pristojnem parlamentarnem odboru je trajalo celih šest ur, a poročevalci državne RTVS nenehoma papagajsko ponavljajo samo eno in edino že vnaprej predvideno in pričakovano vprašanje opozicijskih poslancev, na katerega pa politično in pravno očitno dovolj previdni kandidat modro ni hotel odgovoriti ter se ni pustil naivno ujeti na nastavljene limanice opozicijskih provokatorjev in njihovih medijskih lakajev.
Glede na neodzivnost in nezainteresiranost poročevalcev za vso preostalo vsebino zaslišanja je mogoče domnevati, da je neslišani sicer medijsko neslišani kandidat za pravosodnega ministra ves preostali čas parlamentarnega zaslišanja pripovedoval vice po osebnem okusu. In moral je biti celo boljši od Šarca, da so ga celih 6 ur pozorno poslušali celo odposlanci kritično-sovražne opozicije.
To je podoba aktualne politične resničnosti, kakršno nam samoumevno in rutinsko suhoparno servirajo medijski dreserji državne RTVS, ki se ob svojih aktivističnih poročevalskih in politično tendencioznih izcedkih skrivajo za brezvrednimi frazami in puhlimi mašili, kot so "v javnosti še vedno odmeva", "del javnosti še vedno vznemirja", "kot je slišati" ipd., itd.
V aktualnih ne-demokratičnih, ne-strpnih in ne-dostojnih političnih ter medijskih razmerah v državi je pravzaprav neizmerno junaštvo (ali pa enako neizmerno samomorilsko pustolovstvo) sprejeti katerokoli politično ali državniško kandidaturo, saj je vnaprej jasno, da bodo opozicijski lovci na človeške glave in profesionalni medijski "izganjalci hudiča" iskali in našli sleherno "dlako v jajcu", premaknili sleherni "kamen v puščavi" kandidatove dotedanje poklicne kariere in osebne biografije, da bodo lahko dovolj izkušenemu očitali preveč izkušenj in napak, premalo izkušenemu pomanjkanje izkušenj, da bodo politično preverjenemu podtikali in potvarjali domnevne mafijske povezave, politični "tabuli rasi" pa diletantsko nesposobnost odzivanja na politične izzive, itd., ipd.
Vse to je bilo že videno in neštetokrat ponovljeno, zato se zastavlja ključno vprašanje:
Komu ali čemu služijo taka izrazito formalistična in osebno, profesionalno in politično nedostojna in ne-etična parlamentarna zaslišanja poslancev, ki po eni strani nimajo odločilnega vpliva na dokončno veljavno odločitev večine poslancev v DZ RS, po drugi strani pa od morebitnih kandidatur močno odvračajo večino nemara strokovno, politično in etično kompetentnejših oz. bolj konkurenčnih potencialnih kandidatov?
Jože Kržič
Povedano vse.
edii
... mu želim vse naj, naj, predvsem pa veliko energije in mirnih živcev , kajti že jutri bo razglašen za fašista v parlamentu pa ga bo ena Tomič ozmerjala ko smrkavca , najboljše bi bilo če bi istočasno opravili tudi interpelacijo.....
Kraševka
Dobro predstavljena RTV in tudi "sistem interpelacij", ki ljudi rušijo, še preden začnejo delati. To prakticira Levica, ki jo RTV reklamira, sicer pa je bedna. Če bo, novi pravosodni minister, naredil vsaj kanček dobrega, bo v sposobnosti prehitel njegovo predhodnico.
Friderik
Prav dobro se je odrezal. Vsaj, ki je vstopil v politiko je bil na začetku neizkušen. Ta očitek nič ne pomeni.
Sprehajalec
Poslušal v enem delu. No kititi se s tem kandidatom res ne gre, če imaš vsaj malo morale.
Jecljanje, ponavljanje besed, iskanje potrditve nekih misli pri poslušalcih........značilna drža predstavnikov nove generacije, ki kot piščeta iščejo prvi stik v svetu, pa ne vedo ali bi ali ne bi....
Še en dokaz več, da normalen strokovnjak in normalen človek ne želi biti v taki spakedrani slovenski politiki, kjer je odločitev vezana na navdih in lažnivih sovražnih ocenah ljudi iz levega ali desnega pločnika. Vmes pa kolovratijo sli homoseksualcev, altruistov, robokopov in mamilašev.
APMMB2
Pravosodni sistem v Sloveniji je še bolj nagnjen, kot stolp v Pisi. Seveda v levo!
Nagnjenost je posladica tega, ker se ga tranzicija ni dotaknila in ni doživel prepotrebnih reform.
Velika večina sodniškega kadra izvira iz pravne fakultete v Ljubljani, ki ji pravzaprav zasotala v nekih preteklih časih in ni sposobna izobraziti sodobnih pravnikov.
Sodstvo je še vedno zavezano braniti pred vsem politični sistem, kar pomeni ohranjati kontinuiteto.
S kadrom, ki ga izobražuje ljublanska pravna fakulteta je mogoče odlično manipulirati, saj je vrh pravosodja nepremegljivi ščit kontinuitete.
K temu je potrebno dodati še klientelizem, ki bije skozi vse parole o poštenju, pravičnosti in enakosti.
Jedro vsega opisanega je v Ljubljani, na ljubljanskih sodiščih.
Sedaj pa se pojavi nekdo, ki ni izdelek te šole, te omike.
Po načelu, da je strokovnjak lahko samo oseba ,ki je levo usmerjena, ki je dipolmant ene od ljubljanjskih fakultet FDV, FF, EF, PF, kandidat za ministra za pravosodje ni pravi, razen tega pa ni niti doktorant teh fakultet in prav tako ne profesor na eni od fakultet.
Kandidat ni nič od tega.
Ne pozna belega sveta.
Za etablirane levičarje, ki nadzirajo pravodosje utegne takšen pravosdoni minister biti hudo moteč.
Spomniti se je potrebno na očitke Janeza Janše na posvetu o pravodsodju pri predsedniku Borutu Pahorju, kjer je naštel in naslovili na predsednika sodnega sveta ostre kritike, ki razgaljajo bedo slovenskega pravosodja s tem, da je vrh pravodosja pozval, da si samo pravododje ustvari ugled, ki je trenutno na zelo, zelo nizki ravni.
Minister iz vrst kontinuitete tega ne bi zmogel, saj so do sedaj vsi pravodosni ministri te provinience v pravosodju ohranjali duh kontinuitete, kar pa je manjšalo ugled pravosodja, ki ni sposobno slediti sodobnim trendom in potrebam.
Ko gorečim zagovornikom novih obrazov, kolaicija ponudi prav novi obraz, se opozicija dvigne in novi obraz napade z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago.
Zanimivo! Imamo torej dve vrsti novih obrazov, tudi te delimo na prave in napačne.
Bodimo optimisti in pričakujmo, da se je pojavil uspešni novi obraz, kot je recimo minister Boštjan Koritnik. Zanj do hiringa sploh nismo vedeli, sedaj pa je eden uspešnejših ministrov.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.