Mobila aplikacija bi lahko bila v veliko pomoč pri zajezitvi koronavirusa, če se dogovorimo, kakšno aplikacijo bi pravzaprav radi

Vlada v okviru četrtega protikoronskega zakona med drugim predlaga uvedbo aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom in osebami, ki jim je bila odrejena karantena. PKP4 je vložen v zakonodajni postopek, prestal pa je že tudi obravnavo na matičnem delovnem telesu.

Slovenska aplikacija zaenkrat še nima končne verzije, znano pa je, da bo uporabljala sistem bloutooth in ne sistema GPS, ki bi zbiral uporabnikovo lokacijo. Uporaba aplikacije bi bila prostovoljna, razen za osebe, ki jim je odrejena karantena. Za te bi bila uporaba aplikacije po predlogu vlade obvezna, za kršitelje pa je predvidena kazen v višini od 200 do 600 evrov. To slovensko aplikacijo razlikuje od Googlove in Applove, ki sta jo uporabili Italija in Nemčija.

Namesto nasprotovanja zaradi nasprotovanja bi morali iskati argumente, kakšna aplikacija bi bila varnostno ustrezna in bi jo bil največji del prebivalcev pripravljen uporabljati, pišemo v komentarju uredništva.

Vlada je v predlog četrtega protikoronskega zakona vgradila pravno podlago za vzpostavitev in delovanje mobilne aplikacije, katere namen je obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom in osebami v karanteni, z namenom preprečevanja širjenja okužb.

Mobilna aplikacija sicer še ni povsem pripravljena, stroka pa jo - kot sta povedala predstavnika ministrstev za zdravje in za javno upravo - pozdravlja. Epidemiologom namreč lahko pomaga pri identifikaciji stikov. Na seji odbora so odločbe o mobilni aplikaciji v besedilu predloga zakona ostajajo, pa so se člani odbora strinjali, da se črtajo določbe, s katerimi bi se izjemoma omogočila obdelava osebnih podatkov okuženih in oseb v karanteni, zlasti lokacijskih podatkov s področja elektronskih komunikacij.

200 do 600 evrov kazni za kršitelje karantene

V vladnem predlogu zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19 je v 29. členu navedeno, da si mora aplikacijo obvezno naložiti uporabnik pametnega telefona, ki mu je bila odrejena karantena ali je bil pozitiven na koronavirus ter vnesti podatke o okužbi.

V primeru kršenja pa je v predlogu zakona predvidena globa od 200 do 600 evrov. Zaradi neskladja vladnega predloga slovenska aplikacija tako najverjetneje ne bi dobila dovoljenja Googla in Appla za uporabo njune tehnološke rešitve. To naj bi bilo v nasprotju s smernicami Evropske unije o aplikacijah za sledenje. "Namestitev aplikacije na naprave uporabnikov bi morala biti prostovoljna in brez negativnih posledic za posameznike, ki se bodo odločili, da aplikacije ne bodo prenesli oziroma uporabljali," piše v smernicah EU, objavljenih sredi aprila.

Smernice niso pravno zavezujoče, določajo pa značilnosti in zahteve, ki jih morajo izpolnjevati aplikacije, da so skladne z zakonodajo EU o varovanju zasebnosti in osebnih podatkov.

Nemška in italijanska aplikacija se opirata na rešitev Appla in Googla

Aplikaciji v Nemčiji in Italiji sta namenjeni izključno obveščanju o morebitnem stiku z okuženim in temeljita na aplikacijskih vmesnikih, ki sta jih razvila Apple in Google. Nemčija se je na primer kljub prvotno drugačnim načrtom odločila, da svojo aplikacijo zgradi s pomočjo Applovih in Googlovih vmesnikov, medtem ko je na primer Francija vztrajala na lastnih rešitvah.

Tako Google kot Apple sta se odločila za takšen razvoj aplikacijskih programskih vmesnikov zaradi precejšnjih pritiskov nanju zaradi njunih preteklih praks sledenja zasebnosti. Zaradi pritiskov sta tako zaščitila zasebnost uporabnikov in dostopa do vseh funkcionalnosti svojih sistemov nista omogočila državnim zdravstvenim organom.

Problem pri razvoju aplikacij je predvsem v primerih, ko so naprave v načinu spanja. Aplikacije za sledenje, ki ne uporabljajo Googlovih in Applovih vmesnikov, ne delujejo v načinu spanja. Za polno delovanje bi obe družbi morali omogočiti dostop do določenih funkcionalnosti mobilnih naprav, česar pa ne želita storiti.

Ameriška velikana postavljata jasne pogoje za uporabo njunih tehnoloških rešitev pri razvoju nacionalnih aplikacij. Med drugim prepovedujeta uporabo aplikacije za kakršnokoli vsiljevanje upoštevanja zakonodaje ali za namene, ki bi vodili v kaznovanje. Pri tem kot primer izpostavljata prav upoštevanje karantene.

Različni pristopi

Aplikacijo v Nemčiji je razvil nemški inštitut Robert Koch (RKI) v sodelovanju z zasebnimi podjetji. Osnovana je na decentraliziranemu sistemu, kar pomeni, da se večino podatkov in informacij shranjuje na napravah uporabnikov in ne na osrednjem strežniku, do katerega imajo dostop oblasti. Deluje s pomočjo tehnologije bluetooth, ki ne omogoča sledenja lokaciji. V istem mesecu so jo začeli uporabljati tudi v Italiji.

Na Danskem uporabljajo aplikacijo od 18. junija. Deluje na sistemu bluetooth in uporabnika aplikacije opozori, če je bil več kot 15 minut meter stran od okuženega. Mogoče jo je najti v Googlovi in Apple trgovini. Na isti način deluje tudi aplikacija, ki jo uporabljajo Francozi od začetka letošnjega junija in podobno naj bi predvidoma delovala tudi slovenska aplikacija.

Na končno različico bomo morali še počakati. Trenutne dileme pa se pojavljajo predvsem glede obveznosti aplikacije in njenih varnostnih mehanizmov. Informacijska pooblaščenka je nasprotovala predvsem zbiranju podatkov o lokaciji osebe, njenega telefona oz. druge naprave in globi ob neupoštevanju odrejene karantene. Poudarila je nujnost transparentnosti delovanja aplikacije, s čimer bi si jo državljani zaradi zaupanja v večji meri namestili sami. Opozorila je tudi na dejstvo, da tovrstne aplikacije zaradi majhnega števila uporabnikov in tehničnih pomankljivosti niso učinkovite in so jih ponekod že opustili.