Mladi se ne bojijo koronavirusa, a bi se morali bati njegovih posledic

Mladi so tista starostna skupina, ki se jo je epidemija koroanvirusa zdravstveno najmanj dotaknila. Prav zaradi tega se prevečkrat počutijo varne in se ne zavedajo tega, da s svojimi dejanji ogrožajo zdravje precej bolj rizičnih skupin. To nenazadnje v teh dneh kažejo tudi maturantski izleti na Hrvaško, pa tudi zabave, ki se jih klub opozorilom udeležujejo v večini prav mladi.

Na drugi strani pa so posledice epidemije tiste, ki so in bodo prav mlade najbolj prizadele. Brezposelnost se je silovito dvignila, strokovnjaki pa se bojijo tudi, da bi prav zaradi apatije, ki ob pomankanju dolgoročnih ciljev zagotovo sledi, lahko izgubili celotne generacije.

Na maturantski izlet prijavljenih še preko 2000 mladih

Kljub slabšanju razmer tudi na Hrvaškem se tja, kljub vsem opozorilom, odpravljajo tudi skupine maturantov.  Mediji so v minulih dneh namreč poročali, da se okoli 300 maturantov novogoriške, kočevske in škofjeloške gimnazije odpravlja na maturantski izlet. Prvotna lokacija enotedenskega izleta je bila Grčija, zdaj pa bo maturantski izlet na hrvaškem zasebnem otoku Obonjan.

Pred vstopom v avtobus so maturantom izmerili vročino in razkužili roke, že pred odhodom so morali podpisati obrazec o zdravstvenem stanju. Zabav, kot so jih bili deležni maturantje v preteklosti, letos ne bo, program naj bi bo besedah organizatorjev potekal na prostem, v znamenju joge, meditacije in športnih dejavnosti. Ali bo res tako - bomo verjteno videli na socialnih omrežjih.

Sicer naj bi naslednja skupina na maturantski izlet za agencijo Mondial odšla prihodnji teden. Maturantski izleti z odhodi konec avgusta in v začetku septembra pa organizira tudi agencija Kompas. Na njene izlete je prijavljenih približno dva tisoč maturantov. Mladi so po številnih opozorilih predstavnikov stroke in vlade tudi tisti, ki trenutno najbolj širijo koronavirus.

Še vedno sprejemajo prijave za Zrće

Odločitev in odgovornost pri takšnih druženjih sta izključno na strani organizatorjev in staršev, ki se morajo zavedati tveganja prenosa okužbe, so sporočili z NIJZ-ja. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCLJ pa je podarila: "To je vsekakor zelo neodgovorno ravnanje." Čeprav so maturantje ločeni od domačinov in drugih turistov, je lahko epidemiološko nevarno že samo število slovenskih dijakov, saj je lahko nekdo od njih okužen, pa tega sploh še ne ve ali pa se pri njem ne bodo razvili bolezenski znaki in je seveda možnost, da razširi okužbo. Zato epidemiologi vsakemu svetujejo, da naj se ob prihodu iz tujine obnaša, kot da je (potencialno) okužen z novim koronavirusom.

Kljub vsem opozorilom pa tudi kljub uporom lokalnih oblasti se žurira tudi na plaži Zrće na Pagu. Tudi na slovenskih straneh je še vedno mogoče dobiti karto za glasbene zabave na omenjeni plaži, na katero prav tako kot na maturantske izlete odhajajo predvsem mladi.

Brezposelnost med mladimi drastično poskočila

Čeprav koronavirus ni bolezen, ki bi bila najbolj usodna za mlade, pa je dejstvo, da so mladi skupina, ki so jo in jo bodo posledice epidemije najbolj prizadele. Kar šestina mladih med 19. in 28. letom je zaradi epidemije izgubilo delavno mesto, kažejo raziskave Mednarodne delavske organizacije pod okriljem Združenih narodov. V Evropi je za mlade najtežje v Italiji, Franciji, Španiji in v Grčiji, kjer je zaradi težav v turizmu brezposelnost v tej skupini še višja. Italija ima na primer v starostni skupini mladih med 20 in 34 let skorajda 28-odstotno brezposelnost, kar je precej nad evropskim povprečjem, ki je pri 16,4 odstotka.

Podobno kažejo tudi podatki iz Češke, ki je imela pred pandemijo najmanjši odstotek brezposelnih mladih v Evropi, okrog 5 odstotkov. Danes je ta malce čez 16 odstotkov, kar pomeni, da je v državi v starosti 15-24 let brezposelnih 34.000 mladih.

Bomo izgubili generacije mladih?

Strokovnjaki menijo, da bodo posledice naraščajoče brezposelnosti mladih, s katerimi se zdaj srečuje Evropa, trajale cele generacije. Mladi pa so še posebej ranljiva skupina, saj njim brezposelnost podre dolgoročne načrte in vpliva na celotno karierno pot.

Študija, ki jo je naredil londonski Center za ekonomske politike in raziskave kaže, da izguba služba med 18. in 20. letom pomeni izgubo dveh odstotkov življenjskih prihodkov. Zaradi vsega tega se strokovnjaki bojijo, da bi apatičnost, kot posledica krize zaradi brezposelnost v mladih letih, pomenila, da bi bile izgubljene celotne generacije mladih. Evropska unija je zato članicam priporočala, da vlagajo v programe zaposlovanja mladih posebej poskrbijo za generacijo, ki jo je pandemija močno prizadela.