Matej Tonin: Normalno desno-sredinsko vlado lahko omogoči samo dober rezultat NSi (2. del)

Peter Merše

Matej Tonin, Foto: Klemen Lajevec
POSLUŠAJ ČLANEK
V prvem delu intervjuja z Matejem Toninom, ki smo ga na Domovini objavili včeraj, lahko preberete o ključnih prioritetah prihodnjega mandata in uspehih iztekajočega, medijih in izzivih za prihodnost.

V drugem delu pa smo spregovorili o podrobnostih ključnih izzivov za prihodnost Slovenije, pa tudi o največjih demagogijah na soočenjih, odnosih v stranki, varnosti Slovenije in o podobnostih ter razlikah s sorodnimi strankami.

Redkokatera stranka se prioritetno ukvarja z demografijo, še manj z veseljem do življenja. Zakaj menite, da skoraj nihče drug poleg vas ne vidi tega problema?

Tukaj gre za strateško vprašanje, večina pa se osredotoča zgolj na kratkoročne cilje. Skrb za demografijo ni vprašanje enega mandata, ampak slovenske prihodnosti. Je pa nujna, za delovanje sistemov, ki zagotavljajo standard našega življenja (pokojninski in socialni sistem). Hkrati pa pomeni tudi, da kot narod obstanemo.

Država mora zagotoviti pogoje, da se bodo mladi lahko odločali za več otrok, kar pa ni enostavno. Gre za preplet vrste politik: stanovanjska, družinska, usklajevanje družinskega in poklicnega življenja in urejanje stvari v gospodarstvu. Ker gre za kompleksno temo, se ji nekateri radi izogibajo, ker pač živimo v času, ko so popularne parole. A kljub temu gre za temo, ki je izjemno pomembna za našo prihodnost.

V tem mandatu ste izvedli že kar nekaj ukrepov na področju demografije in družinske politike, kaj pa imate v načrtu za prihodnji mandat?

Paket socialne zakonodaje ministra Janeza Ciglerja Kralja je začetek odpiranja te poti. Ti zakoni so pomembni, ker bodo pripomogli k temu, da bo denar, namenjen otrokom, res šel za potrebe otrok. Hkrati prispevajo k višji zaposlenosti, kar pomeni več plačnikov v pokojninsko, zdravstveno, socialno in ostale blagajne, kar vzpostavlja manevrski prostor za ostale politike. Potem pa pridemo do zahtevnejših.

Potrebujemo več veselja do življenja. Spremeniti moramo klimo, da se bomo otrok res veselili. Da to dosežemo, moramo podjetja prepričati, da je v njihovem interesu, da staršem omogočijo dostojen in učinkovit način usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. Zadovoljen delavec je vedno bolj učinkovit kot malodušen.
Potrebujemo več veselja do življenja. Spremeniti moramo klimo, da se bomo otrok res veselili.

Potem sledi stanovanjska politika. S pristopom Levice, po katerem bi dodatno obdavčili naše nepremičnine, se enostavno ne da zagotoviti več stanovanj za mlade. Višja obdavčitev nepremičnin bo silovito udarila po podeželju, dodatnih stanovanj za mlade pa iz tega naslova ne bo. V Ljubljani, Mariboru in drugih velikih mestih bo verjetno vedno primanjkovalo stanovanj. Zato moramo izboljšati cestno in železniško infrastrukturo, okrepiti javni promet, da tudi podeželje postane privlačno za bivanje.

Z davčno politiko moramo spodbuditi tiste, ki denar imajo, da lahko stanovanja gradijo kot investicijo – namesto vlaganja v delnice in kripto valute, ker bi se jim to splačalo. To bi na trg prineslo dodatna stanovanja, povečalo dostopnost, zmanjšalo cene. Zanimiv je t.i. »londonski« model, kjer država stanovanja zgradi in jih ponudi v neprofitno najemnino s kasnejšo možnostjo odkupa. V davčno ugodnejših okoljih bi se podjetja lahko izdatneje odločala za gradnjo kadrovskih stanovanj za svoje zaposlene. Tu nas čaka cela vrsta ukrepov.

Matej Tonin, Foto: Klemen Lajevec


Opozicija vam očita, da boste z davčnimi olajšavami spraznili proračun – kje bomo rezali izdatke oz. kako bomo denar v proračunu nadomestili?

Opozicija ne more razumeti, da so Slovenci in Slovenke pridni in delavni. Opozicijo skrbi, kdo bo pokril izpad prihodkov iz naslova zakona o dohodnini, ki je vsem prinesel višje plače. Odgovor je jasen: ljudje sami, s svojim delom. Številke so zgovorne. V letu 2021 je bilo pod našo vlado v proračunu zbranih za milijardo in pol evrov več proračunskih sredstev kot leta 2019 pod vlado Marjana Šarca. Tega ni ustvarila država iz zraka, ampak so to ustvarili ljudje s svojim delom in od tega plačevali davke. Ta milijarda in pol pokrije tisto, kar opozicija trdi, da smo ljudem dali. V resnici pa samo nismo pobrali iz njihovih žepov.

Opozicija tudi težko sliši, da je slovenski javni dolg pod povprečjem EU in da smo ga v odstotkih BDP znižali z 80 % na 74 %. Če se bo vrtelo gospodarsko kolesje, potem se sploh ne bojim za javno-finančni položaj države.

Če bi bile politike te vlade napačne, verjetno ne bi dosegli rekordno visoke zaposlenosti in zgodovinsko nizke brezposelnosti. Delamo zmerno, premišljeno in tako, da stvari delujejo.
V letu 2021 je bilo pod našo vlado v proračunu zbranih za milijardo in pol evrov več proračunskih sredstev kot leta 2019 pod vlado Marjana Šarca.

S čim nagovarjate mlade?

Mislim, da je naša prihodnost lepa, tudi zato, ker so mladi vse bolj zahtevni. Moja generacija je tista srečna, ki je samostojno Slovenijo začela živeti – jaz sem prvi razred osnovne šole začel v Jugoslaviji in končal v samostojni Sloveniji.

V šolah nas niso učili, zakaj je razpadla Jugoslavija in kako je nastala Slovenija. Moji generaciji se je to zdelo nekaj samoumevnega. O samoumevnih stvareh pa se ne sprašuješ toliko kot o tistih, ki so težko priborjene. Zato se moja generacija slabše udeležuje volitev in ima bolj zadržan odnos do države.

Pri generacijah, ki prihajajo za nami, pa so ure državljanske vzgoje in etike že povzročile zavedanje, da moramo za skupno dobro vsi nekaj prispevati. Mladi so aktivnejši državljani in se aktivneje udeležujejo volitev. Tudi tradicionalne vrednote, na katere stavi Nova Slovenija, so jim bližje kot moji generaciji. To me navdaja z upanjem, da lahko mlade nagovorimo s programom in vrednotami naše stranke.

Udeležujete se mnogih soočenj. Katere so največje demagogije, ki jih tam slišite?

Najbolj demagoški so zagotovo očitki, kako je vlada vse zavozila. Ugledna britanska revija The Economist nas je uvrstila na drugo mesto med razvitimi državami po tem, kako dobro smo upravljali s to krizo. Slovenija je prav gotovo na strani zmagovalcev. Med covidom pri nas ni bilo vse narobe – v primerjavi z drugimi državami smo imeli relativno mile in zmerne ukrepe. Vlada je z dobro ciljanimi ukrepi zagotovila, da je kriza ostala zgolj zdravstvena, ne pa tudi gospodarska. Številke in dejstva ta prvi očitek preprosto ovržejo.

Drugi očitek je, da smo Slovenijo zadolžili, da smo delili bonbončke. Tudi to zanikajo statistični podatki in primerjave z Evropo. Potem govorijo, da bi morala biti Slovenija v zunanji politiki zadržana, previdna in se ne bi smela izpostavljati. Tako gojijo majhnost v naših glavah. Ste se kdaj spraševali, kako je mogoče, da je pretekli predsednik Evropske komisije Juncker prihajal iz Luksemburga, ki je, mimogrede, manjši od Slovenije?

Bistvo vseh očitkov pa je preprosto. Največja, če ne celo edina napaka te vlade je, da ni leva. Nekateri preprosto mislijo, da jim oblast pripada. Za demokracijo pa je zdravo, da se stranke na oblasti menjajo.

[caption id="attachment_342651" align="alignnone" width="1000"] Matej Tonin, Foto: Klemen Lajevec[/caption]

Na letošnjih volitvah ne kandidirate zgolj v domačem Kamniku, ki velja za varen okraj za vas, ampak tudi v okraju Kranj III. Zakaj dva okraja?

Če bi gledal zgolj nase, bi bilo bolj »varno« kandidirati zgolj v mojem domačem Kamniku. Interne ankete v Kamniku mi napovedujejo lepe možnosti za izvolitev. Pri teh volitvah pa gre za nekaj več. Na njih namreč odločamo o svoji prihodnosti. Podobno kot na prvih demokratičnih volitvah 8. aprila 1990 je tudi sedaj ključno, da zmagajo sile, ki želijo samostojno in neodvisno Slovenijo. In ne zgolj neko preoblikovano Jugoslavijo.

Povedano drugače, ali bodo zmagale sile, ki bodo investicijski cikel, razvoj in spremembe peljale naprej, ali pa bodo zmagale sile, ki bi se igrale neke nove socialistične eksperimente. Jaz kot posameznik v tej luči nisem pomemben. Pomemben je skupni rezultat Nove Slovenije, ker je od nas odvisno, ali bomo lahko oblikovali normalno desno-sredinsko vlado. Takšno vlado omogoča samo dober rezultat NSi.

V tem drugem okraju, kjer kandidiram, imam veliko prijateljev in znancev. Gre za sosednji okraj mojega domačega, pod katerega spadajo občine Cerklje, Preddvor, Jezersko, Šenčur, Naklo in del Kranja. Zdi se mi logično, da tudi tukaj pomagam Novi Sloveniji, ker so ankete pokazale, da bi med različnimi kandidati lahko dosegel najboljši rezultat. Zato sem se pripravljen dati na razpolago in zastopati ljudi tudi v prej naštetih občinah.

Vaša predhodnica Ljudmila Novak je večkrat kritična do delovanja aktualne vlade, posebej še njenega predsednika. Kakšen je vaš odnos z njo, se dobro razumeta?

Politika je v bistvu delo za skupno dobro. Naš volilni sistem ne omogoča, da bi vlado kdor koli vodil sam, ampak potrebuje koalicijo več strank. Zato v slovenski politiki ni prostora za zamere, saj tako ne moreš ničesar narediti. Trenutni partnerji v vladi, od Aleša Hojsa do Janeza Janše, so na moj račun povedali že marsikatero krepko. In tudi sam sem to kdaj pa kdaj storil na njihov račun. Vendar je te stvari preprosto treba vreči preko rame in se osredotočiti na to, kar je bistveno za Slovenijo.

Sam morda nimam privilegija, ki ga ima Ljudmila Novak, da lahko gleda na te stvari z distance oz. drugačne perspektive. Kot predsednik stranke moram gledati na dobrobit celotne Slovenije.

Sicer pa sva z Ljudmilo Novak v dobrih odnosih, občasno se slišiva in tudi ona se po svojih močeh vključuje v volilno kampanjo in pomaga našim kandidatom. Imava odnos, kakršen se za resno stranko spodobi.

[caption id="attachment_342650" align="alignnone" width="1000"] Matej Tonin, Foto: Klemen Lajevec[/caption]

Ob letošnjem pregledu vojske je predsednik Pahor ocenil, da bi nas vojska verjetno ubranila, če bi bilo treba, povsem prepričan pa vendarle ni zvenel. Posebej glede na negativne ocene v preteklih letih. Lahko računamo na Slovensko vojsko oz. kaj je treba pred tem še storiti?

Kar se tiče obrambe Slovenije, sem miren – zaradi ljudi in zaradi naše zgodovinske izkušnje. Leta 1991 nas je napadla na papirju 4. najmočnejša armada v Evropi, s težko tehniko, tanki in letalstvom. Slovenija ni imela ničesar od tega, je pa imela srčne ljudi in moralo. Če danes to primerjamo z Ukrajino, je situacija podobna.

Čeprav Ukrajina nima tako sofisticirane tehnike kot Rusija, se brani zaradi visoke morale svojih ljudi, ki želijo preživeti in obstati kot narod. To je gonilo, ki žene človeka, da se upre. Kljub svoji majhnosti smo se skozi celotno zgodovino borili za svoj jezik in kulturo. Imamo srčne ljudi in prepričan sem, da bi se pogumno borili za Slovenijo in opravili svojo domovinsko nalogo, če bi bilo to potrebno.
Zdaj se kaže, kako strateško pomemben je bil vstop Slovenije v Nato. Zaradi tega se nam ne more zgoditi to, kar se je zgodilo Ukrajini.

Zdaj se kaže, kako strateško pomemben je bil vstop Slovenije v Nato. Zaradi tega se nam ne more zgoditi to, kar se je zgodilo Ukrajini. Imamo 5. člen Severnoatlantske pogodbe, ki pravi, da je napad na enega napada na vse. Poleg tega nam ni treba razvijati visokotehnoloških obrambnih sistemov, ker za nas to počne zavezništvo. To je cenovno zelo ugodna in najboljša »zavarovalna polica« za Slovenijo. Brez tega bi se lahko znašli v podobni situaciji kot Ukrajinci.

Treba se je zavedati, da gradnja obrambe ni neka hitropotezna stvar, ampak se gradi na dolgi rok. Pri obrambi ne moreš kar v supermarket in naenkrat nabaviti vsega, kar potrebuješ. Stvari se delajo s časovnim zamikom, na dolgi rok. Vojna v Ukrajini je zato pokazala tudi, kako prav smo imeli v NSi, da je treba poskrbeti za našo varnost. In za to potrebujemo opremljeno ter usposobljeno Slovensko vojsko.

Na področju modernizacije vojske smo vzpostavili trende, ki se bodo pokazali čez tri do pet let. Zato je lahko predsednik republike letos jasno in odkrito povedal, da je smer prava, treba je samo dokončati zastavljeno delo.

Če bi v Natu prišlo do razprave o vojaškem posredovanju v Ukrajini, kakšno stališče bi zavzeli, za ali proti?

Proti. Nato ni ofenzivno, ampak defenzivno zavezništvo. Skrbi za našo obrambo in varnost. V kolikor bi bil napaden teritorij zavezništva, pa bi tudi Slovenija sodelovala pri njegovi obrambi. Že danes solidarnostno pošiljamo vojake na Slovaško, imamo jih tudi v Latviji. Tako na vzhodnem krilu zavezništva, ki meji Rusijo, ljudem zagotavljamo večjo varnost.

Kljub temu, da je Nato obrambno zavezništvo, pa podpiram pomoč Ukrajini. Slovenija že aktivno pomaga s humanitarno, materialno in vojaško pomočjo. Te stvari tečejo.

V Ukrajini se borijo za naše vrednote. Če se bodo oni uspešno branili, je manjša verjetnost, da se ta konflikt razširi izven Ukrajine, in zato je pomoč Ukrajini vsekakor v našem strateškem interesu.

Nova Slovenija danes spada med stranke z daljšim stažem na političnem parketu. Je ta pridevnik »Nova« še smiseln oz. kaj danes pomeni ime Nova Slovenija?

To ime ima zgodovinsko podlago. Ko sta Andrej Bajuk in Lojze Peterle s somišljeniki ustanavljala novo stranko, so s tem imenom želeli povedati, da si želijo drugačne Slovenije, kot jo je takrat gradil LDS in druge leve stranke, ki so izhajale iz različnih organizacijskih oblik nekdanje Zveze komunistov.

Poslanstvo gradnje nove, drugačne Slovenije je še vedno na mestu. Veliko moramo še postoriti. Slovenija je izjemna. Če potujete po svetu in se vrnete domov, ugotovite, da vendarle ni vse tako slabo. Kakovost življenja v Sloveniji je v primerjavi z drugimi državami res velika. Tega ne smemo zapraviti. Zato se moramo truditi in ne obupati, ko je težko. Gre za konstanten boj in prizadevanje za gradnjo nove dežele, nove Slovenije. Če se izrazim malo svetopisemsko, lahko rečem celo obljubljene dežele.

Kdo je volivec Nove Slovenije? Kako bi ga opisali?

To je državljan, ki živi od dela svojih rok. Je podjeten in razume, da lahko razdelimo le tisto, kar smo pred tem ustvarili. Naš volivec ima tradicionalne vrednote in mu krščanske korenine nekaj pomenijo. Želi, da Evropa in Slovenija gradita na teh krščanskih vrednotah, iz katerih je zrasla zahodnoevropska civilizacija. Naš volivec ima rad zmernost in dostojnost v komunikaciji, naših medsebojnih odnosih in se veseli življenja. Skratka, to je volivec, ki ima rad Slovenijo.

[caption id="attachment_342642" align="alignnone" width="1000"] Matej Tonin, Foto: Klemen Lajevec[/caption]

Kaj je tisto, v čemer ste drugačni od SDS in Povežimo Slovenijo, s katerima ste trenutno v koaliciji? Če se volivec odloča med vami in njimi, zakaj izbere vas?

Nova Slovenija je del iste politične družine kot SDS in SLS znotraj Povežimo Slovenijo. Logično je, da na številnih področjih zagovarjamo iste ali podobne politike, čeprav nekateri govorijo, kako bi se morali distancirati drug od drugega. Kljub mnogim programskim podobnostim pa se na nekaterih ključnih področjih tudi razlikujemo, sicer bi bili vsi skupaj v eni stranki.
Pri nas mladi, ki so na višku svojih moči in želijo dobro delati za Slovenijo, dobijo priložnost, da se lahko dokažejo, razvijejo in rastejo. V tem smo drugačni.

Mi se razlikujemo od drugih po tem, da imamo mlado in učinkovito ekipo. Pri nas mladi, ki so na višku svojih moči in želijo dobro delati za Slovenijo, dobijo priložnost, da se lahko dokažejo, razvijejo in rastejo. V tem smo drugačni.

Drugačna je tudi naša politična kultura, raven razprave, komuniciranja. Mi se trudimo biti spoštljivi in odmerjeni. Menimo, da se tudi očitne razlike v naših pogledih s strankami levo od sredine, še posebej na primer od stranke Levica, da izraziti na dostojen način. Tretja točka, kjer smo različni, pa je poudarek na krščanskih koreninah, iz katerih izhajamo. To so bistvene stvari, v katerih se razlikujemo od partnerjev v koaliciji in znotraj evropske politične družine. Ljudje pa so na koncu tisti, ki odločajo, kateri način delovanja in programska opredelitev jim je bližje.

Če se kdo odloča med vami in Gibanjem Svoboda, morda Socialnimi demokrati, kaj mu sporočate?

Mislim, da je to bolj retorično vprašanje. Takemu človeku bi svetoval, da voli NSi, ker pri nas točno ve, kaj dobi. Mi nismo škatlica presenečenja. Ljudje poznajo naš program, našo ekipo, ker že dolga leta delamo skupaj. Mi smo že dokazali, da smo učinkoviti in da znamo premikati stvari. Kaj se bo izcimilo iz Gibanja Svoboda, pa bomo šele videli. Stranke levo od sredine obljubljajo višje davke, znižanje plač in dodatne obdavčitve nepremičnin – predvsem na podeželju. Nova Slovenija na drugi strani želi predvsem, da ljudem od njihovega dela v žepu ostane več in da se delo splača.

Glede na to, v kako nepredvidljivih časih živimo, je Nova Slovenija za volivce najbolj varna izbira. Imamo odlično in učinkovito ekipo, dodelan gospodarski program in zato lahko ljudje vedo, kaj od nas lahko pričakujejo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike