Matej Tonin: Volitve niso zahvalni dan, mi smo tukaj, da to delo opravimo (1. del)

Matej Tonin, Foto: Klemen Lajevec

Matej Tonin je aktualni minister za obrambo in predsednik stranke Nova Slovenija – Krščanski demokrati. Pred prihajajočimi volitvami smo se z njim pogovarjali o volilni kampanji, ključnih prioritetah prihodnjega mandata in uspehih iztekajočega, medijih in izzivih za prihodnost.

Volilna kampanja vstopa v zadnji teden. Kaj je tisto, kar bo po vašem mnenju odločilo volitve?

Volilna udeležba. Ta bo odločala o tem, katere stranke bodo v parlamentu in katere ne. Od tega, koliko strank bo prišlo v parlament, je odvisno tudi, koliko poslanskih mandatov bomo dobili tisti, ki bomo v parlamentu. Za NSi to lahko pomeni, da če osvoji 10 % glasov lahko dobi 8 ali pa 11 poslancev.

Vse kaže, da sta prvi dve mesti oddani. Ampak bitka, kdo bo volitve zmagal kot relativni zmagovalec niti ni tako bistvena. Ključno bo, kdo bo prišel na tretje mesto in tukaj se NSi bori za stopničke. In nato bodo 4., 5., 6. mesto odločala o barvi, vonju in okusu prihodnje koalicije. Volilna udeležba bo močno vplivala na to, kakšen bo rezultat volitev.

Za sabo imate že več kampanj – v čem se tokratna razlikuje od prejšnjih?

Tokrat se zdi, da vse drvi. Imam občutek, kot da se je kampanja šele začela, pa smo že čez polovico, kot bi se odvijala s svetlobno hitrostjo. V preteklosti so se mi kampanje tudi kdaj vlekle, da sem komaj čakal, da se končajo. Zdaj pa smo praktično že na koncu, pa se zdi, da se je vse skupaj šele dobro začelo.

Imate kakšen tradicionalen oddih, ki si ga privoščite po kampanji – kako si oddahnete po vsem tem vrvežu?

Nimam nobene posebne tradicije. Tudi čas po volitvah je za predsednike in tiste, ki smo v strankah najbolj izpostavljeni, izjemno intenziven. Gre za čas oblikovanja koalicije, kjer je precej pomembnih nalog. Trenutek za dopust bo zame šele enkrat julija, do takrat pa bo zelo dinamično. Si pa želim po koncu volilne kampanje vsaj kakšen dan dobro naspati, to pa je moja iskrena želja.

Ob pregledu raziskav javnega mnenja mi je padlo v oči, da je NSi prva na področju druge izbire volivcev. Največ volivcev bi, če ne bi mogli voliti svoje prve izbire, na drugo mesto postavilo NSi. Kaj za vas pomeni ta podatek?

Mislim, da je to velika naložba za prihodnost. Kadarkoli bo kdo od naših konkurentov naredil napako, bo NSi za te volivce prva logična izbira. Kaže, da imamo še veliko manevrskega prostora, ki se lahko odrazi v zelo dobri volilni podpori za nas. Če se bodo stvari pravilno zložile skupaj, je lahko Nova Slovenija veliko presenečenje teh volitev.

Tukaj se kaže naša učinkovitost, politična kultura, način komuniciranja, ki je dostojen, ni žaljiv. Ljudem s katerimi se pogovarjamo, to veliko pomeni. Potem so tukaj naše tradicionalne vrednote, ki temeljijo na krščanskih koreninah. Kljub temu, da smo si ljudje zelo različni, imamo nekje v malih možganih, da je v težkih časih bolje staviti na preverjene vrednote.

Zame je bilo pogosto frustrirajoče, ko smo v parlamentu ves dan spremljali razpravo, bili aktivni, se trudili s strokovnimi in dobro argumentiranimi razpravami. Na koncu pa pride nek poslanec druge stranke, ki pove par sočnih in je na večernih poročilih glavna zvezda.

Omenjate način komuniciranja. Mar ni morda prav vaša umirjena drža tisto, kar vas po svoje kaznuje, da niste glavne zvezde volilnih soočenj in pritegnete manj pozornosti?

Se strinjam. Politika je danes šovbiznis. Največ pozornosti pritegnejo grobi, napadalni, neposredni. Mediji jim dajo več prostora, ker je to za medije zanimivo. Če pa si delaven in zmeren v komunikaciji, pa hitro »izvisiš«.

Zame je bilo pogosto frustrirajoče, ko smo v parlamentu ves dan spremljali razpravo, bili aktivni, se trudili s strokovnimi in dobro argumentiranimi razpravami. Na koncu pa pride nek poslanec druge stranke, ki pove par sočnih  in je na večernih poročilih glavna zvezda. Mediji si želijo borbe in takšni politiki pridejo bolj do izraza.

Ampak mi delamo na dolgi rok. Politiko delamo za skupno dobro in če bomo vztrajni, verjamem, da se bo to izkazalo kot naša prednost.

Matej Tonin, Foto: Klemen Lajevec

Svojih medijev nimate, čeprav večkrat slišimo kakšen očitek na naš račun v tej smeri. Pa vendarle, na kaj stavite v volilni kampanji, glede na to, da na sebi lojalne medije ne morete?

Dejstvo, da nimamo svojih medijev, je zame prej prednost kot hiba. Mi si želimo kvalitetnih in neodvisnih medijev, ne pa strankarskih trobil. Naša prednost pa je zagotovo, da smo tradicionalna stranka z močnim članstvom, ki je v vseh teh letih razvilo določeno mero odpornosti na vse napade in očitke, ki letijo na nas. To se je še posebej pokazalo v tem mandatu.

Druga točka, kjer smo močni, so nove tehnologije in socialni mediji. Naša ekipa je močno v stiku z vsemi zadnjimi trendi, ki veljajo na tem področju. Čeprav nimamo svojih medijev, imamo močno bazo po celi Sloveniji in močno prisotnost na socialnih omrežjih. Med našimi člani pa gre veliko informacij tudi od ust do ust.

Slovenski medijski prostor je pač takšen kot je in tega ne objokujem. Je izrazito nenaklonjen, neprizanesljiv in včasih celo napadalen do vseh vlad, ki niso leve. S tem moramo pač živeti.

Ocenjujete, da je odnos medijev do vas korekten v primerjavi s katerimi drugimi konkurenti, ki nastopajo na volitvah?

Velikokrat se mi zdi nekorektno, ker smo v tem mandatu naredili res veliko dobrega za ljudi. In tega nam številni preprosto ne zmorejo priznati. Slovenski medijski prostor je pač takšen kot je in tega ne objokujem. Je izrazito nenaklonjen, neprizanesljiv in včasih celo napadalen do vseh vlad, ki niso leve. S tem moramo pač živeti.

Konrad Adenauer je nekoč rekel: »Volivci so, kakršni so, in takšne moramo sprejeti«. Podobno bi lahko rekli tudi za nekatere slovenske medije. Če se bomo samo smilili sami sebi, ne bomo dobili nobenega dodatnega volivca. Razmišljati moramo, kako kljub nenaklonjenosti nekaterih osrednjih medijev naša sporočila prenesti do ljudi. Oni so namreč tisti, ki na koncu odločajo. Socialna omrežja nam nudijo močno orodje, ki ga včasih nismo imeli, danes pa ga lahko izkoristimo.

V tem mandatu ste marsikaj naredili, čeprav je trajal zgolj dve leti. Na kaj ste najbolj ponosni?

Na svojem resorju sem najbolj ponosen na to, da mi je uspelo vse, kar sem si zadal na začetku. Obrnili smo kadrovske trende in modernizirali slovensko vojsko. Tako v letu 2020 kot v letu 2021 so bili trendi pozitivni, modernizacija pa se je začela. Videli ste, kako so me zaradi tega preganjali in pribijali na križ.

Ponosen sem na delo ministra Janeza Ciglerja Kralja, ki je po Sloveniji odprl 125 različnih gradbišč, dozidav in prezidav za boljšo oskrbo starejših, medtem, ko so njegovi predhodniki porabili 70 milijonov evrov za študije. Dokazal je, da če se hoče, je mogoče!

Minister Vrtovec je zagnal zgodovinski infrastrukturni investicijski cikel, ki bo imel daljnosežne posledice. Z mrtve točke je premaknil mnoge projekte, od drugega tira do tretje razvojne osi, karavanškega predora. Ta teden je predstavil projekt »Emonika«, v naslednjih tednih se začne gradnja sodobnega avtobusnega in železniškega postajališča v Ljubljani.

Lahko bi še naprej našteval dela naših ministrov, ampak volitve niso zahvalni dan. Ni treba, da so nam volivci hvaležni za naše delo. Mi smo tukaj zanje in za to, da delo opravimo. Sem pa ponosen na svojo ekipo, ker smo pokazali, da se da in da na NSi ljudje lahko računajo.

Je kaj takšnega, kar bi spremenili, če bi imeli še eno priložnost?

Zagotovo. Na začetku mandata smo obvladovanje covid krize začeli zelo dobro, vlada se je pokazala kot zelo učinkovita. Na koncu pa je bilo nekaj nezadovoljstva, ker komunikacija ni bila najbolj optimalna. V času covida bi optimiziral predvsem našo komunikacijo.

Matej Tonin, Foto: Klemen Lajevec

Ministrstvo Janeza Ciglerja Kralja je že pred meseci pripravilo starševsko zakonodajo, ki je potem niste uspeli spraviti skozi vlado. Sami ste jo nedavno vložili v Državni zbor, kjer pa vam je Levica z referendumsko pobudo preprečila sprejetje zakona še v tem mandatu. Kje se je zataknilo, da predlog ni šel čez vladno sito?

Ko smo se pogovarjali z gospodarskimi krogi, smo spoznali, da je naša obstoječa socialna zakonodaja takšna, da se jo zlahka zlorablja. Naš osnovni princip je, da mora zdrav in za delo sposoben človek delati, ne pa živeti od socialne podpore. Ministrstvo Janeza Ciglerja Kralja je pripravilo paket zakonov, s katerimi bi naredili red na tem področju. Kdor je brez službe, bi moral po treh mesecih sprejeti delo za eno stopnjo nižjo izobrazbo oz. po šestih mesecih za dve stopnji nižjo izobrazbo. Delo je za nas vrednota.

Nekateri so zlorabljali otroške transferje. Zato smo določili, da če otroci ne hodijo v šolo, teh transferjev starši ne bodo več dobili v denarju, ampak v izdelkih. Predlagali smo številne in zelo konkretne rešitve, ki bi prečistile naš trg delovne sile in zamejile zlorabe socialnih transferjev. O paketu je bilo veliko usklajevanj znotraj vlade. Nekateri koalicijski partnerji so se bali odziva javnosti. Čeprav je bilo vse pripravljeno že sredi lanskega leta, smo čakali na soglasje naših partnerjev v vladi. Ko je prišel skorajšnji konec mandata smo postavili rok, po katerem je zakon vložila poslanska skupina NSi sama.

Med koalicijskimi poslanci je zakon užival podporo, več pomislekov so očitno imeli ministri v vladi. Če nas ne bi Levica blokirala z izigravanjem referendumskih pobud, bi bili ti zakoni sprejeti še v tem mandatu.

Na otroke glejmo kot na nekaj pozitivnega in se jih veselimo. Tisti, ki otroke imajo, pa ne smejo biti kaznovani v finančnem in davčnem smislu.

Kako si razlagate potezo Levice, da zlorablja institut referenduma, da blokira zakonodajo, ki gre v korist družin?

Oni delujejo izrazito ideološko in politikantsko, to ni edini tak primer. Ukrepe v korist otrok in družin blokirajo, ker jih predlaga NSi. Podobno je z zakonom o dohodnini, ki je vsem zaposlenim dvignil plače. Tudi to so skušali blokirati z referendumom, pa je bil pritisk prevelik in so naposled zahtevo za referendum umaknili. NSi je za zakon zbrala 25.000 podpisov podpore. Levica marsičemu nasprotuje iz politikantskih razlogov, sploh kadar gre za predloge stranke NSi, ki jim ni blizu.

Matej Tonin, Foto: Klemen Lajevec

Pravite, da volitve niso zahvalni dan, zato poglejva naprej – kje vidite tri ključne prioritete prihodnjega mandata?

Obdržati moramo tempo gospodarstva in ubraniti zakon o dohodnini, ki niža davke in ustvarja boljše poslovno okolje, Zaradi fantastične gospodarske rasti, ki jo imamo, vsi bolje živimo. Proračunske blagajne se polnijo in ta tempo je treba ohraniti.

Drugi fokus je na zdravstvu, ki mora postati vsem dostopno javno zdravstvo. Korona je zdravstveni sistem izčrpala. Povišanje plač medicinskim sestram je podrlo nekatera razmerja, zaradi česar so zdaj nezadovoljni zdravniki. Potem pa je bila tu še odločitev ustavnega sodišča, da je bil dvig plač zdravnikom v neskladju z ustavo.

V zdravstvu nas čaka veliko dela, ki ga v času covid krize zaradi preobremenjenosti sistema ni bilo mogoče opraviti. Zdaj pa nas to delo čaka. Trenutni sistem je vsak dan manj dostopen, potrebujemo pa takšnega, kjer do zdravnika prideš, ko ga potrebuješ. Treba je urediti plačni sistem v zdravstvu in spremeniti koncepte delovanja iz centralno-planskega sistema v model, ki sledi pacientu, kot ga poznajo v Avstriji, Nemčiji, Švici, …

Tretja pomembna tema pa je demografska zima. Zdaj je zadnji čas, da se lotimo reševanja tega problema, sicer nas čakajo strahovite težave na vseh ostalih področjih, kot je pokojninski sistem, zdravstvo itd. Potrebujemo več veselja do življenja. Na otroke glejmo kot na nekaj pozitivnega in se jih veselimo. Tisti, ki otroke imajo, pa ne smejo biti kaznovani v finančnem in davčnem smislu.

Ukrajinska kriza pa nas opozarja tudi, da bomo morali graditi novo obrambno-varnostno arhitekturo Evrope. Ne bo se mogoče izogniti višjim izdatkom za obrambo.

To so ključni projekti za prihodnji mandat. Gospodarstvo, ki bo zagotovilo denar za funkcioniranje ostalih sistemov. Zdravstvo, kjer nemudoma prideš do zdravnika, ko ga potrebuješ. Narediti moramo vse, da bomo imeli v Sloveniji več otrok in da bo poskrbljeno za varnost Slovenije in Evrope.

Matej Tonin, Foto: Klemen Lajevec

Matej Tonin je magistriral na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani s področja osamosvajanja Slovenije in gospodarskih učinkov osamosvojitve. Politično aktiven je od leta 2001, ves čas v stranki NSi. Leta 2008 je ustanovil podjetje Vizija, ki ga je vodil do izvolitve v Državni zbor leta 2011. Kasneje je bil tudi vodja poslanske skupine NSi, predsednik Državnega zbora, predsednik komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb. Vodenje stranke je leta 2018 prevzel od Ljudmile Novak.

Leta 2020 je prevzel vodenje Ministrstva za obrambo ter postal podpredsednik aktualne slovenske vlade. Svojo vizijo razvoja slovenske države je strnil v knjigi Upanje za Slovenijo, ki je hkrati tudi agenda njegovega političnega delovanja.

Povabilo predsednikom strank
Pred volitvami smo na Domovini k intervjuju povabili predsednike treh strank, oziroma političnih opcij. Intervju s predsednikom Konkretno iz vrst koalicije Povežimo Slovenijo, Zdravkom Počivalškom, ste že lahko prebrali. Tokrat objavljamo intervju s predsednikom NSi, Matejem Toninom. Predsednik SDS-a, Janez Janša, pa za bralce Domovine žal ni našel časa.

6 komentarjev

  1. Brez zlobe pa ne gre.

    “Predsednik SDS-a, Janez Janša, pa za bralce Domovine žal ni našel časa.”

    Zakaj je bilo tako pomembno poudariti bralce Domovine?

    Koilikor mi je jasno, so bralci Domovine že opredeljeni in intervju Janeza Janše na njihovo odločitev ne bi imela nikakršnega vpliva.

    Poleg tega je Janša predsednik vlade v turbulentni zaključni fazi mandata te vlade in ima kopico bolj pomembnih opravkov, da o njegovem mednarodnem angažmaju ne govorim.

    Sicer pa bodo bralci Domovine znali ceniti, da je Janez Janša ministrom NSi omogočil, da so po večkrat poudarjenem mnenju Domovine najboljši ministri v tej vladi,kar jim v kaki drugi kaliciji ne bi omogočili, sploh pa ne bi dobli tako pomembnih resorjev

    Če ne verjamejo, naj poskusijo!

  2. Za nekaj ljudi modre misli velikega misleca in ucenjaka g.Justina Stanovnika. Napisal je : Kar bomo namrec Slovenci v prihodnosti potrebovali je mogoce povzeti v dve postavki: na eni strani skrajna prisebnost in zacetno nezaupanje do vsega utopicnega,izostreno oko za razlocevanje med resnicnimi in prividnimi narodovimi interesi, na drugi strani pa zvestoba narodovi biti, njegovi kulturi in njegovemu izrocilu, ne glede na vse drugo. V spominu na slovenski katoliski protikomunisticni upor bomo nasli vzorec za oboje.

Komentiraj