Madžari so povečali rodnost, v Sloveniji pa poteka "subvencionirano priseljevanje"

V soboto smo pisali o prvih uspehih spodbujevalne družinske politike na Madžarskem, ki ta čas beleži pravi babyboom.  24. aprila 2020 je tudi Statistični urad Republike Slovenije (SURS) objavil podatke o stanju prebivalstva v državi 1. januarja 2020.

A ti še zdaleč niso tako spodbudni kot madžarski. 

Na prvi dan letošnjega leta je v Republiki Sloveniji živelo 2.095.861 prebivalcev, ali 14.953 več kot leto poprej (0,7 odstotna rast). Število slovenskih državljanov, ki prebivajo v domovini, se je leta 2019 zmanjšalo za 3.205. Število tujih državljanov, ki prebivajo v Sloveniji, pa se je povečalo za 18.158 oseb. Skupno število tujih državljanov v državi se je torej povzpelo na 156.351 ljudi in predstavlja 7,5 odstotka vseh prebivalcev Slovenije.

Prebivalstvo RS je 1. januarja 2020 sestavljalo 1.051.066 moških in 1.044.795 žensk. Počasno upadanje števila žensk naj bi bilo po ugotovitvah SURSa sicer že dolgoleten demografski trend.

Med državljani je delež žensk višji, saj predstavljajo 51,2 odstotka populacije. Med tujci v državi pa je žensk le 33,4 odstotka.

Tuji državljani med prebivalci, Slovenija

Po zgornjih podatkih Sloveniji za razliko od nekaterih drugih držav vzhodne polovice srednje Evrope ne grozi depopulacija, saj število prebivalcev države že nekaj let narašča.

Kljub temu skrb vzbujajo zlasti tri dejstva, in sicer: 1) da se med prebivalstvom ruši številčno ravnovesje med spoloma, 2) "beg možganov" v tujino in 3) negativni naravni prirast prebivalstva.

Kljub večanju števila prebivalstva s priseljevanjem, se le-to samo ne obnavlja. Leta 2018 je namreč slovenska celotna stopnja rodnosti – povprečno število živorojenih na žensko v rodni dobi – znašala 1,61. Slovenija se s tem sicer ne uvršča na evropski rep, je pa stopnja rodnosti kljub temu precej nižja od zaželene 2,1.

Poleg tega se zadnja leta v javnosti pojavljajo kritike na račun slovenskega migracijskega sistema, ki je zelo občutljiv na zlorabe. V Dnevniku so že 13. marca 2017 poročali, da si je v Sloveniji za vsoto od 1.500 do 3.000 evrov mogoče kupiti lažno pogodbo o zaposlitvi.

Vrstijo se tudi kritike delovanja slovenskega socialnega sistema. Domovina.je je novembra lani poročala o vzporedni rasti števila tujih prebivalcev in prejemnikov denarne socialne pomoči.

Delo pa je že pred slabim letom poročalo, da je slovenska zakonodaja na področju priseljevanja blažja od schengenskih pravil, glede bivanja tujcev na ozemlju EU, po katerih se sicer ravna večina držav članic povezave.

Medtem ko madžarska vlada ocenjuje, da bo s svojo družinam prijazno politiko do leta 2030 stopnjo rodnosti v državi uspela spraviti na raven 2.1, je Milena Zupanič 6. maja 2019 v Delu med drugim ugotavljala: "Če bo šlo tako naprej, bo čez desetletje v Sloveniji četrtina vseh prebivalcev tujcev."

Da smo priča pojavu, ki ga je filozof Roger Scruton poimenoval "subvencionirano priseljevanje" (subsidised immigration), seveda ne moremo kriviti priseljencev, temveč slovensko zakonodajo in organe, ki omogočajo takšno stanje.

Debata o demografiji v Sloveniji

Vsled nizke rodnosti se tudi Slovenci bližamo "evropski demografski zimi", kot je francoski demograf Gérard-François Dumont označil obdobje, v katerem rodnost dolgo časa ne zadošča obnavljanju populacije.

Širšo slovensko javnost je na to perečo težavo opozoril državni svetnik in profesor dr. Matjaž Gams z Inštituta Jožef Stefan s svojim referatom na posvetu "Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda", ki je v Državnem svetu potekal 24. maja 2018.

Rezultat referatov je Bela knjiga slovenske demografije, ki izšla januarja 2019 in je prosto dostopna na spletu. 26. marca 2019 pa je posvet "O demografski politiki, zlasti z vidika rodnosti in priseljevanja" gostil tudi predsednik republike.

Od besed k dejanjem

Kot so pokazali primeri dobre prakse iz Gruzije, Poljske in Madžarske, je z družinam prijazno socialno politiko demografski zaton možno preprečiti. Na vrsti je torej slovenska politika.

Na to je v svojih nedavnih člankih v Slovencu opozoril tudi dr. Gams, ki je izpostavil dejstvo, da so slovenske vlade dolgo časa vodile politiko, ki je starševstvo dejansko oteževala. Del množičnih medijev pa je na pobude k dvigu števila rojstev reagiral celo sovražno, ter jih označil za nacionalizem, rasizem in seksizem.

Dr. Gams predlaga tudi nekatere praktične rešitve, kot npr.: "Število otrok naj se upošteva pri višini pokojnine. Pokojnino dobivajo upokojenci po medgeneracijskem dogovoru tako, da trenutno zaposleni plačujejo pokojnino za svoje starše. Če nekdo nima otrok, je svoje dodatke sicer predal svojim staršem, zato pa ni nikogar, ki bi prispeval zanj. Tisti pa, ki imajo otroke, so zagotovili pokojnino sebi in tistim brez otrok. Kje so tu čisti računi dobri prijatelji in zakaj ne sprejmemo takega ukrepa v smislu spodbujanja števila rojstev?"