Levica sporoča Šarcu: Črnčec ali mi. Ali jih premier sploh še potrebuje?

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Šarčeva vlada še ni dobro začela z delom, ko je je že zapela s stranko, ki se vidi na dveh stolčkih: na opozicijskem, ko ji ustreza biti proti, in na koalicijskem, ko uveljavlja svoje ideje, predloge, zahteve.

In zadnja zahteva Levice do predsednika vlade Marjana Šarca je, da odstavi svojega državnega sekretarja za nacionalno varnost, dr. Damirja Črnčeca, sicer ne bodo podpisali že parafiranega Sporazuma o sodelovanju, kar naj bi sicer storili v ponedeljek.

Izbor članov lastnega kabineta je sicer zgolj v domeni premiera in koalicijske partnerice glede tega nimajo pristojnosti. V tem smislu se Levica postavlja v nadkoalicijsko vlogo, kot jih sicer že ves čas vidi tudi Janez Janša. 

Marjan Šarec se očitno Luki Mescu ne namerava ukloniti, kar bi lahko pomenilo konec (para)koalicijskega sodelovanja s to stranko, preden se je dobro začelo.

A bistveno vprašanje je, ali Šarec potem, ko mu je Levica omogočila izvolitev, za katero je potrebna absolutna navadna večina glasov (46) to stranko za vladanje sploh še potrebuje. 

Po današnjem sestanku med Marjanom Šarcem in vodstvom Levice je jasno, da vsaj za zdaj ne popušča nobena stran. Kot je za medije potrdil Luka Mesec, premier od imenovanja Črnčeca ne odstopa, sami pa pravijo, da to sodelovanje Levice z vladnim peterčkom nedvomno postavlja pod vprašaj.

Luka Mesec: "Za podporo Šarcu za mandatarja smo se odločili zato, da na oblast ne bi prišla politika sovraštva in hujskaštva. Ta politika pa pri nas ni omejena zgolj na SDS, ampak jo utelešajo tudi ljudje, kot je Črnčec." 


"Zato nadaljujemo pogovore, da bomo videli, ali je mogoče zaupanje vzpostaviti," je po sestanku še povedal Mesec, medtem ko Šarec ni bil na voljo za izjave.

A Črnčec ni edini kamen spotike v odnosu med peterčkom in Levico. Slednja se na Šarca obrača tudi z očitkom, da skušajo nekateri ministri in predstavniki strank peterice razvodeniti vsebino parafiranega sporazuma in koalicijske pogodbe, v smislu, da ju vidijo le kot seznam lepih želja. Levica pa pri zapisanem striktno vztraja, še posebej glede obdavčitve kapitalskih dobičkov in drugih davčnih dvigov, ki jih vidijo kot nujne prilive za uresničitev svojih idej preko Šarčeve vlade.

Pogovori med Levico in LMŠ se naj bi nadaljevali v ponedeljek, ni pa še jasno, na kakšni ravni.

KOMENTAR: Uredništvo
Šarec ima večino tudi brez Levice. Absolutno.
Bistveno vprašanje, ki bo verjetno odločilo prihodnje sodelovanje med vladnim peterčkom in parakoalicijsko stranko Levica je, ali Marjan Šarec glasove njenih devetih poslancev v državnem zboru sploh še potrebuje, po tem, ko so mu potrebno absolutno navadno večino zagotovili za izvolitev na mesto predsednika vlade. Vprašanje ima dve podvprašanji; najprej, ali vlada absolutno navadno večino sploh še potrebuje. In navsezadnje, ali te nemara nima tudi brez Levice. Najprej, brez glasov Levice njegov status predsednika vlade ni ogrožen. Če sam ne sproži glasovanja o zaupnici, ga lahko spodnese le konstruktivna nezaupnica, ki hkrati zahteva izvolitev drugega mandatarja. Nove večine za to ni pričakovati. Obenem se večina odločitev v državnem zboru sprejema z navadno večino navzočih poslancev. V praksi to pomeni, da bi večino vladnih zakonov lahko dobilo podporo, saj enotnosti pri vseh na strani raznobarvne opozicije ne moremo pričakovati. Zaplete se lahko v primeru veta državnega sveta, ko je za potrditev zakona potrebna absolutna navadna večina poslancev, torej 46 glasov. Večina glasov vseh poslancev je zahtevana še pri nekaterih odločitvah (recimo pri izvolitvi ustavnih sodnikov ali guvernerja Banke Slovenije). Ta glasovanja so večinoma tajna in ob izvolitvi predsednika vlade se je izkazalo, da Marjan Šarec lahko računa še na en opozicijski glas. Ta pa mu, skupaj s 43 koalicijskimi poslanci in dvema predstavnikoma narodnih manjšin, prinaša večino vseh poslancev. Zaradi vsega tega ni za pričakovati, da bo Šarec ogrozil premiersko avtoriteto s tem, da bo klecnil pred Levico. Nedvomno pa bo pozorno čakal na prvo Črnčecevo napako, s katero bo lahko upravičil njegovo zamenjavo in s tem sprostil pritisk, ki ga bodo nanj nedvomno izvajali levičarski aktivisti in mediji.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
  • 19. 04. 2024
V SD in Levici nezadovoljni in zaskrbljeni, v Svobodi pa utrujeni in zmedeni
  • 25. 10. 2023
Izstopila iz nemške Levice in obljublja stranko konservativnih družbenih vrednot v povezavi s socialističnimi ekonomskimi vrednotami
  • 25. 01. 2024

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja