Koalicija "Za otroke gre!" vložila kar 30.600 podpisov. Kaj so prihodnji koraki?

Takoj po uzakonitvi predloga družinskega zakonika je Aleš Primc iz koalicije Za otroke gre začel zbirati podpise za nov družinski referendum. Podpise Pobude za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma sta Aleš Primc in Metka Zevnik iz omenjene koalicije nato danes vložila v Državni zbor.

Glede referenduma in vprašanj, ki se s tem porajajo, smo se obrnili na pravnega strokovnjaka dr. Jerneja Letnarja Černiča iz Evropske pravne fakultete Nove univerze, o samem zakonu pa je nekaj besed povedal tudi ajdovski podjetnik Aleš Štrancar.

Primc prišel v parlament s kar 30.600 podpisi

Pred točno enim tednom je bil sprejet predlog novega družinskega zakonika, ki je vseboval nedavno odločitev ustavnega sodišča. Po novem gre tako pri zakonski zvezi za življenjsko skupnost dveh oseb. Istospolni partnerji v partnerski zvezi bodo lahko tudi posvojili otroke pod enakimi pogoji kot zakonci.

Takoj po tej odločitvi je Aleš Primc ponovno začel z zbiranjem podpisov. Tokrat za pobudo za referendum. Primc je ob sprejetju zakonika dejal, da tega dejanja ne čuti kot poraz, saj bi bil resnični poraz, če bi prenehali z bojem za dobro otrok. »Če pa naredimo, kar je v naši moči, delamo prav, tudi če ne vidimo takoj rezultatov našega dela.« Tokratna naloga je bilo zbrati 2500 podpisov v 7 dneh.

V Koaliciji Za otroke gre so zapisali, da še ne vedo, ali bo ustavno sodišče referendum prepovedalo, so pa dodali, da se Ustava od leta 2015 ni spremenila. Primc je tako s podpisi danes priromal v parlament. Na današnji seji je o uporabi veta na družinski zakonik razpravljal tudi državni svet, na kar se je odzval tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Dejal je, da družinski zakonik zgolj odpravlja diskriminacijo, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče. Po njegovi (laični) oceni bi referendum o tem zakonu bil protiustaven.

Državni svet je na koncu izglasoval veto na omenjene spremembe zakona in sicer s 17 glasovi za in 11 proti. Argumentacija je bila predvsem ta, da so spremembe zaobšle voljo ljudstva, ki je bila izražena na dveh referendumih. To pomeni, da bo potrebno še eno parlamentarno odločanje o zakonu, za katero pa bo potrebna višja večina.

Metka Zevnik je ob vložitvi podpisov dejala, da so ljudje s svojim podpisom izrazili, da otrok potrebuje ljubečo mamo in očeta, da dve mami ali dva očeta ne moreta nadomestiti očeta oziroma mame, da spoštujejo naravo, da so proti temu, da se otroke posvaja v LGBT razmerja, da se otrok ne sme v šolah nagovarjati, da razmišljajo o tem, kakšnega spola so. Država mora podpirati mame in očete pri vzgoji otrok. V noveli zakona so stari starši omenjeni kot osebe, katerim je nedopustno posvojiti svoje vnuke, česar v gibanju ne podpirajo.

Aleš Primc je dejal, da gre za dan veselja, saj jim ni uspelo zbrati samo 2500 podpisov, ampak celo 30.600 podpisov državljank in državljanov. Slovenija je pokazala, da spoštuje materinstvo in očetovstvo, in želi, da tudi država to spoštuje, je še dodal Primc. Dejal je še, da upa, da bodo ob vloženem vetu poslanci ponovno razmislili o svoji odločitvi. Primc je povedal, da zakon presega vsebino odločb ustavnega sodišča, in opozoril, da ustavno sodišče ne more glede referenduma odločiti drugače kot je leta 2015, in dejal, da bodo zbrali 40.000 podpisov v primeru, če bi referendum lahko izpeljali.

Štrancar o spremembi Družinskega zakonika

O samem zakonu je sicer nekaj besed povedal tudi ajdovski podjetnik Aleš Štrancar. Sprejetje tega zakona jasno kaže na popolno zmedenost in kaos, ki ga povzroča leva Golobova vlada, v kateri sodelujejo tudi skrajni levičarji, je povedal Štrancar. Po eni strani simpatizirajo z avtokratskimi sistemi, ki sistematično preganjajo in iztrebljajo istospolno usmerjenost, po drugi pa med prvimi v Evropi uvajajo najbolj »liberalne« ideje, uvožene iz ZDA.

Štrancar je povedal še, da po eni strani dajejo vtis, kot da sovražijo ZDA, hkrati pa so prejemali in prejemajo finančne podpore od velefinančnih lobijev s ciljem. Podobno zmeden je tudi predsednik vlade, ki svoje otroke pošilja na katoliške šole, hkrati pa sprejema zakone, ki so diametralno nasprotni tem usmeritvam. Nič čudnega, da po parlamentu plešejo dvorni norčki, doda Štrancar. Za prepoznavnost Slovenije je s tem poskrbljeno. Dončići ne bodo več potrebni.

Letnar Černič: Organi bodo morali odločitev utemeljiti na podlagi prakse Ustavnega sodišča

Glede morebitnih vprašanj, ki bi se porajale v zvezi z referendumom, smo se obrnili na pravnega strokovnjaka dr. Jerneja Letnarja Černiča. Zanimalo nas je, kakšen je nadaljnji postopek po tem, ko so podpisi vloženi, in ali bo referendum dopusten oziroma ali bi ustavno sodišče lahko blokiralo zbiranje podpisov.

Dr. Letnar Černič je pojasnil, da bo pri tej zadevi v prihodnje glavno vprašanje, ali bosta državni zbor oziroma Ustavno sodišče dopustila razpis referenduma na podlagi 2. odstavka 90. člena Ustave, še posebej njegove 4. alineje. Ta pravi, da referenduma ni mogoče razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

V vsakem primeru bosta morala ta organa (državni zbor ali ustavno sodišče) svojo odločitev prepričljivo utemeljiti na podlagi obstoječe prakse Ustavnega sodišča Republike Slovenije glede pravice do referenduma in varstva ustavnih vrednot, je še dodal dr. Letnar Černič.