Kaznovana, ker ni želela aranžirati istospolne poroke: ugovor vesti iz verskih zadržkov v ZDA za zdaj ni upoštevan

Uredništvo
3

Pred časom smo poročali o nameri novega ameriškega predsednika ZDA, Donalda Trumpa, da z izvršilnim ukazom razširi pravico do ugovora vesti zaradi verskih zadržkov glede istospolnih porok, predzakonske spolnosti, splava in podobno.

Slednje se vsaj zaenkrat ni zgodilo, a da bi bilo ukrepanje v tej smeri potrebno, kažejo primeri iz vsakdanjega življenja številnih vernih Američanov, ki se srečujejo z verskimi zadržki pri opravljanju svojega posla, zaradi katerih jih stranke sodno preganjajo. 

Med bolj izpostavljene sodi zgodba cvetličarke Barronelle Stutzman, ki je bila zaradi zavrnitve aranžiranja istospolne poroke svoji stalni stranki obsojena diskriminacije, kar je sedaj potrdilo še vrhovno sodišče ameriške države Washington.

Stutzmanova napoveduje pritožbo na vrhovno sodišče ZDA, piše Catholic News Agency.

»Poskušajo me je prisiliti, da oblikujem cvetje za nekaj, kar gre povsem proti moji vesti in krši mojo pravico do svobode govora in izražanja,« trdi Stutzmanova, ki sta jo država Washington in Ameriška unija za državljanske svoboščine tožila zaradi zavrnitve zagotovitve cvetja na istospolni poroki.

V četrtek je izgubila še pritožbo na vrhovno sodišče in jo sedaj čaka plačilo denarne kazni in visokih sodnih stroškov.

»Sodišče je sedaj odločilo, da ima vlada moč, da me loči od mojega vira preživljanja in moje vere,« je cvetličarka komentirala odločitev državnega vrhovnega sodišča.

Aranžiranje na poroki dolgoletne stranke zavrnila zaradi svojega krščanskega prepričanja, da je zakonska zveza zveza med enim moškim in eno žensko.

Vrhovno sodišče je potrdilo odločitev nižjega sodišča, da je Stutzmanova kršila državni zakon zaradi diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti.

“Rob je bil eden izmed mojih najljubših gostov”

Cvetličarka pravi, da njena vera iz dneva v dan le še raste. In čeprav je sodišče odločilo, da krši zakon za boj proti diskriminaciji, Stutzmanova še vedno streže tudi gejevske in lezbične stranke. Pravi, da je z Robom, moškim, na čigar poroki naj vi aranžirala, prijateljevala 10 let.

»Še zdaleč ne gre za diskriminacijo. Rob je bil eden izmed mojih najljubših gostov. Ko me je prosil, da bi delala na njegovi poroki, sem mu predlagala tri druge cvetličarne. Nato sva se objela in on je odšel.«

Od tedaj z njim ni imela stika, razen na sodišču. Podporo za delovanje v skladu s svojimi prepričanji pa so ji, kot je dejala, izrazile tudi njene druge gejevske in lezbične stranke.

Jemanje svobode tistim, ki ne delijo radikalnih stališč

»Rob ima svobodo, da se poroči v skladu s svojimi prepričanji. Jaz prosim samo za enako svobodo,« je dejala in poudarila, da ne gre le za njen primer, temveč, da so na kocki pravice vseh, ne glede na to, ali so verni ali ne.

Njeno preživetje je sedaj ogroženo, saj mora plačati globo in enormne pravne stroške, ki se znajo povzpeti do dveh milijonov dolarjev.

Kristen Waggoner, višja svetovalka na Zavezništvu za obrambo svobode, ki je primer Stutzman branila pred Washingtonskim vrhovnim sodiščem je za CNA povedala, da se Ameriška unija za državljanske pravice aktivno bori proti verski svobodi po vsej Ameriki.

»Ne ščitijo svobode. Jo pa jemljejo vsem, ki ne delijo njihove ideologije in radikalnih stališč,« je dejala.

Po pravico do ugovora vesti še na najvišje ameriško sodišče

A Baronellin boj še ni končan. Danes je napovedala, pritožbo na Vrhovno sodišče ZDA.

Po besedah Waggonerjeve je to potrebno, ker je ” tako očitno ogrožena svoboda Baronellin kot številnih drugih američanov in ker noben izvršilni ukaz ne more popraviti vseh teh groženj svobodi.”  

Kot še dodaja Waggonerjeva, gre za tipičen primer zatiranja ljudi drugačnega mišljenja. “V svobodni Ameriki morajo imeti možnost sobivanja tudi ljudje z drugačnimi prepričanji.”

3 KOMENTARJI

  1. Ženska bi morala svoja stališča deliti s tistimi, ki mislijo podobno : recimo zdravnikom, ki bi odrekel pomoč temnopoltemu ali pa pa z nekom, ki dela za šankom,pa ne bi hotel streči vina (ker ni halal, recimo) ampak samo žganje, z judovskimi mesarji, ki se jim upira svinjina in podobnimi. S tem bi prišli v tisto zdravo situacijo iz šestdesetih, ko v Amerki šoferji niso vozili črncev v istem avtobusu, potem pa so zaradi nekakšnih ustavnih ugovorov morali odrediti na vozilih za to posebna mesta.
    Ni vsak za vsak poklic. Ali ni hakeljc liberalizma in pretočnosti delovne sile ravno v tem, da nudi široke možnosti zaposlitve? Kdor ne prenaša krvi, naj ne dela v transfuzijskem zavodu. Kdor do te mere sovraži istospolne, naj se poskusi najprej zdraviti – ker njihovo zdravljenje ni mogoče, Malta je recimo sprejela (zaradi sedeža konzervativnih in tudi sicer na polno pokvarjenih Vitezov) zakon, da je prepovedano in kaznivo vsako poskus mučenja istospolnih s spreobrnitvijo. Ker ga izvajajo tisti, ki bi morali najprej priznati, potem pa izgnati pedofilijo in spolne škandale iz Cerkve, iz vrst krščanskih bratov.

  2. »Rob ima svobodo, da se poroči v skladu s svojimi prepričanji. Jaz prosim samo za enako svobodo,«

    ČE imata onadva pravico poročiti se, kar je v nasprotju s prepričanjem mnogih, mora nujno tudi cvetličarka imeti pravico reči stranki ne, kar sploh ni nič takega. RAZEN, če naleti na geja ali kričečo lezbijko. Kje je zdrava pamet??!?!?! Gej-ponos vs. kristjan-ponos. Zakaj dat privilegije LGBT? Sej niso nič drugačni, ali pač?

  3. Pojem, ki pojasni, kaj se je zgodilo, je segregacija. Ameriška ustava prepoveduje -kot tudi naša – razločevanje ljudi glede na raso, vero, spol in spolno usmeritev. Ko ne vidimo, da z našimi predsodki omejujemo svobodo drugim, mora vmes poseči sodišče. Ameriški primer je poučen tudi za Uredništvo, ki je avtor članka na podlagi slabo prepisanih in premišljenih virov : dva radikalizirana, on radikaliziran gej, ki je gej 24 ur na dan, ona verna katoličanka, ki je to 24 ur na dan, se gresta, kdo ima prav. Ona ima zdaj, po 2 milijonskem dolgu zaradi sodnega procesa in stroških, ki jo še čakajo, še več vere, kot pravi, torej še bolj prav. In ne bo popustila. Tudi prav, takšni posamezniki propadejo kot čudaki in nosilci predsodkov, ali pa zmagajo proti sistemu in uzakonijo spremembe. Znani so primeri tempoltih žensk, ki so šle na dolgi pohod skozi institucije in na koncu dosegle, da se lahko temnopolti vozijo na istih sedežih in na istih avtobusih. Kar je pripeljalo do tega, da je bil temnopolt celo predsednik ZDA, kar je bilo pred desetimi leti še nepojmljivo.
    Predsodki so različnih vrst. Leta 1882 so za 60 let odvzeli vse pravice Kitajcem, ki so gradili transkontinetalno železnico in umirali v deset tisočih z izolacijskim zakonom. Za ZDA bi bilo recimo pogubno, če katoliki ne bi stregli v trgovinah protestantom ali hoteli aranžirati njihovih poročnih šopkov. Zadeve bi hitro ušle z vajeti in sledil bi družbeni razpad ali pa prevlada ene skupine nad drugo. Družbeno sobivanje različnih bi se porušilo. V Nurnbergu so sprejeli leta 1937 Nurnberški zakonik, ki je prepovedoval Judom vstop v pivnice in gostinske lokale. Ravno zato je bil protest proti nacistom, snovalcem holokavsta in avtorjem ideje o večvredni rasi ravno v tem mestu. Zaradi simbolne vloge in v poduk Nemcem v prihodnje.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime