Kateri od petih scenarijev prihodnosti Evropske unije vam je najbližji?

Jean-Claude Juncker jutri prihaja v Slovenijo, še pred tem pa je razkril načrte o skupni evropski prihodnosti.

V želji po odprti debati o prihodnosti EU po brexitu je Evropska komisija objavila osnutek petih možnih prihodnjih scenarijev, po katerih bi se ta evropska integracija lahko v bodoče razvijala. 

Dokument ima tudi ambicijo vplivati na deklaracijo 27 članic, ki ostajajo v EU, ki bo nastala ob praznovanju 60. letnice bloka 25. marca v Rimu, piše Politico.eu. 

Scenarij št. 1: postopoma naprej

Prvi scenarij predvideva nadaljnje delovanje Unije z uvajanjem majhnih sprememb brez večjih pretresov in težav. Takšen pristop naj bi po besedah komisije prinesel "postopen napredek" in temelji na strinjanju vlad držav članic o poglobitvi evropskega enotnega trga, združitvi nekaterih vojaških sil in poenotenju glasu glede zunanje politike. Medtem ko bi ključne naloge, denimo nadzor na meji, prepustili posameznim državam.

Nad tem scenarijem visi nekaj temnih oblakov, predvsem v zvezi z mejami. Komisija piše: "za držanje koraka z novimi izzivi je potrebno stalno izboljševanje upravljanja meja. Če do tega ne pride, bodo nekatere države verjetno želele ohraniti ciljni notranji nadzor."

Scenarij št. 2: zgolj enotni trg

Pri drugem scenariju se komisija osredotoča na dosežke na področju, kjer ima največ podpore: pri enotnem trgu. Komisija nad tem scenarijem ni navdušena in opozarja, da bi sicer bili "procesi sprejemanja odločitev lažje razumljivi, vendar bi bila zmožnost skupnega delovanja omejena." To bi na vseh ravneh lahko vodilo do razkoraka med pričakovanji in uresničenim.

Z osredotočenjem na enotni trg bi se po mnenju komisije v nevarnosti znašel evro, ker ne bi uspeli dokončati vzpostavitve enotnega ekonomskega upravljanja evroobmočja in bi tako ostal ranljiv za nove finančne krize.

Scenarij št. 3: kdor želi več, naj stori več

Scenarij št. 3. dejansko pomeni Evropo več hitrosti, ki bi temeljila na "koaliciji voljnih" na določenih področjih kot so obramba, notranja varnost, davčne in socialne zadeve.

Komisija meni, da bi ta model pripeljal do razlik v pravicah državljanov, prav tako je skeptična glede tega ali bi upravljanje evroobmočja bilo zaključeno.

Po drugi strani bi scenarij dopuščal lažje povezovanje nacionalnih oboroženih sil, usklajenim gospodarstvom pa bi omogočal zasnovo enotnega gospodarskega prava.

Scenarij št. 4: manj in bolj učinkovito

Pri tem scenariju bi se osredotočili na manjše število prioritetnih področij, vendar bi na njih delali bolj intenzivno. Glavni cilji bi bili visoko preskrbljena evropska meja in obalna straža, enoten glas o zunanji politiki in vzpostavitev Evropske obrambne unije.

Druga prioriteta bi bilo tesnejše sodelovanje na področjih inovacij, trgovanja in varnosti. Raziskave bi bile usmerjene na digitalizacijo in dekarbonizacijo ekonomije.

Težava tega scenarija je, da zahteva strinjanje držav člani na področjih, na katerih bi želele delovati bolj učinkovito.

Scenarij št. 5: Storiti veliko več skupaj

Peti scenarij predvideva vse tesnejše povezovanje v smer federalizacije.

V sklopu tega bi EU pridobila več lastnih finančnih virov, tudi preko skupnega zbiranja davkov. Zagotovila bi si pristojnosti za predstavljanje skupnih pogledov glede trgovanja in zunanje politike ter bi prevzela vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in v reševanju humanitarnih problemov.

Za vodenje evroobmočja v prihodnje Evropska komisija zagovarja ta scenarij, saj bi Bruslju omogočil učinkovitejše in veliko hitrejše sprejemanje odločitev.

Hkrati pa se Komisija zaveda, da v tem primeru obstaja tveganje za odtujevanje delov družbe, ki čutijo, da EU izgublja svojo legitimnost.