Katalonski referendum poenotil naše politike in ljudi. Tudi v kritiki do Cerarjeve “zaskrbljenosti”

Embed from Getty Images
Ob nedeljskem burnem dogajanju v Kataloniji so se slovenski politiki, od levih do desnih, odzvali enotno: odločno v podporo Kataloncem pri uveljavljanju njihove pravice do samoodločbe.  

Razen nekaterih vladnih, ki so bili pod težo oblastne odgovornosti mlačno zadržani. Cerarjeva “zaskrbljenost” je na družabnih omrežjih sprožila razburjenje in tudi posmeh.

Politiki SDS: Kar terjaš zase, moraš priznati tudi drugim.

“Vsak narod ima načelno pravico do samoodločbe, tudi Baski, Škoti ipd. Kar terjaš zase, moraš priznavati tudi drugim,” je na Twitterju zapisal predsednik SDS Janez Janša.

Pridružil se mu je tudi poslanski kolega in nekdanji notranji minister dr. Vinko Gorenak:

“Podpiram pravico Kataloncev do samoodločbe! Njeno omejevanje in nasilje sta nedopustna!” je na Twitterju odločna predsedniška kandidatka Romana Tomc.

Politiki NSi: pravica, ki je močnejša od zgodovine

“Spoštovati moramo demokratične vrednote in voljo ljudi. Katalonci imajo neodtuljivo pravico do samoodločbe.Tudi SLO je nastala iz te pravice,” je na Twitterju zapisala Ljudmila Novak, ob spremljanju nasilja v Kataloniji pa dodala:

Pomenljivo misel: “pravica do samoodločbe je močnejša od zgodovine,” pa je na spletu zapisal evropski poslanec Lojze Peterle.

Politiki stranke Levica: popoln suspenz demokracije

Stranka levica zaradi mlačnega odziva slovenske vlade na dogajanje v Kataloniji zahteva sklic nujne seje Odborov za zunanjo politiko in zadeve EU državnega zbora, na kateri bo poslance in vlado pozvala k nemudni obsodbi nasilja španskih oblasti na Katalonskem referendumu. 

V Levici razumejo, da se Slovenija ne sme vtikati v notranje zadeve drugih držav, a po njihovo v primeru Katalonije gre za bistveno več kot to. “Gre za popoln suspenz demokracije, svobode govora, abolicijo pravne države in zanikanje človekovih pravic.”

Zato menijo, da je dolžnost Vlade RS, da tako ravnanje jasno obsodi in se zavzame za sankcije proti vladi, ki svojim državljanom odreka osnovne pravice.

Politiki stranke Za otroke: Če pade Katalonija, je padla EU

“Sem bil pred leti v Kataloniji. Sem videl ponos in samozavest. Takrat sem začutil, da bodo imeli državo. So jo že imeli – v srcu,” pa se je na dogajanje v Kataloniji odzval predsednik stranke Za otroke Aleš Primc. Dejal je, da mu je na vtis prelepega tabora, ki ga je doživel minuli vikend, padla senca, ko je prišel domov in videl, kaj se dogaja v Kataloniji.

“Če pade Katalonija, je padla EU. Ponosni Katalonski narod se ni predal stoletja. Vedno žrtev trgovine velikih,” je še zapisal.

Oglasila pa se je tudi mlada članica Norma Korošec:

 

Politiki SD: “Sramota za Evropo”

Pravica do samoodločbe naroda je neodtuljiva pravica. To velja tudi za Katalonijo. Odločno pa obsojam vsakršno nasilje, je na Twitterju zapisal predsednik najmanjše koalicijske stranke Dejan Židan ter dodal, da odločno obsoja vsako nasilje.

Strankina evropska poslanka Tanja Fajon pa je dodala, da z represivnimi dejanji, uporabo sile in orožja ne moremo zanikati pravice do nacionalne samoodločbe. “Sramota za Evropo,” je še povedala Tanja Fajon.

Predsednik vlade in zunanji minister zgolj “zaskrbljena”

Zaskrbljenost zaradi dogajanja v Kataloniji pa je izrazil tudi zunanji minister Erjavec.

“Mislim, da je situacija izjemno zapletena. Upam, da je že dosegla vrh in da se bo začela razpletati. Dobra novica je, da sta obe strani pripravljeni na dialog.”

Po njegovem “slika ni črno-bela”, ker da je bil referendum nelegalen in ni bil v skladu s špansko ustavo. “Po drugi strani je pa res, da je bilo povsem nepotrebno, da je španska vlada poslala policijske sile,” je še dodal.

Odziv Evropske komisije: Zaupamo vladi premiera Rajoya, da bo obvladala situacijo
Predstavnik za tisk EK, Margaritis Schinas, je danes takole komentiral situacijo v Kataloniji: “Po španski ustavi referendum ni bil zakonit. Kot je večkrat poudaril Jean-Claude Juncker, je to notranja zadeva Španije, ki jo morajo v državi reševati po ustavnem redu Španije. Pri tem smo poudarili tudi pravno stališče, ki ga ima evropska komisija: če bi bil referendum organiziran zakonito, bi to pomenilo, da bi se Katalonija po razglasitvi neodvisnosti znašla zunaj Evropske unije.”

Dodal je še, da evropska komisija “mimo zakonskih vidikov tudi poudarja, da je zdaj čas za enotnost in stabilnost, ne pa ločevanje in fragmentacijo” ter da “nasilje nikoli ne more biti instrument politike.”  Komisija  po njegovih besedah zaupa vladi premierja Mariana Rajoya, da bo “obvladala ta težki proces ob popolnem upoštevanju španske ustave in temeljnih pravic državljanov, ki jih ta zagotavlja”.

Javne osebnosti, novinarji in drugi komentatorji na Twtitterju: Cerar po vsem tem ostaja “zgolj” zaskrbljen?

Glede mlačnosti stališč Cerarja in Erjavca je kritičen tudi ekonomist Bernard Brščič:

Analitika Matevža Tomšiča je zmotilo, da se španska vlada sklicuje na nizko referendumsko udeležbo (43 %)

6 komentarjev

  1. V zevezi s Španijo in Kataloci ni vse tako črno belo, kot nam sporočate mediji. Zadeva bi bila vsega spoštovanja vredna in potrebna sočutja, če nebi bilo “ČE” Vprašati se moramo, kdo je v resnici zakuhal nenadni referendum. Odgovor je na dlani ANTIFA ali po naše Levičarji. Nedolžni katalonci so jim nasedli, kajti Španija ni Yuga in Katalonija ni Slovenija. Sicer je pa tudi v Sloveniji skrajna levica (antifa) odnesla Kanglerja in SDS-ovo vlado. Toliko o mejem pogledu na aktualne dogodke.

  2. Miro naj bo raje zaskrbljen, da mu kakšen Za Dom Spremni ne zapali vikend hišice. Brez Za Dom Spremnih bi imeli mi tu gori Mariana Slobodana Rajoya Miloševića tu gori. Pa je imel z Za Dom Spremnimi in Vahabiti preveč dela, da bi sploh pomislil na malo državo v lepih hribih.

  3. Kljub nesporni podpori, ki jo uživajo katalonci, sem previden.
    Vzdušje za samostojnost je res množično, ampak prpričan pa sem, da Katalonci le nimajo prepričljive večine s katero bi lahko dosegli odcepitev. Zato razmere v Kataloniji niso niti približno podobne onim v Sloveniji.
    Razen tega je Katalonija zanesljivo priviligirana pokrajina v Španiji. Rs je, da je najbolj razvita, a ima tudi veliko privilegijev še iz časov državljanske vojne in po njej. Barcelobna je bila zadnja utrdba boljševističnih revolucionarjev. Bila je hudo porušena in boljševiki so nudili hud odpor, ki ga je moral Franko streti s silo.
    Prav ta poraz koministi nenehno pogrevajo in gradijo na tem porazu vse strahote farankovega fašizma.
    Franko je po zmagi Barcelono obnovili in je eno najlepših mest ne samo v Španiji. Barcelona ima zato mnogo privilegijev, ki jih drugod po Španiji ni.
    A Katalonci so še vedno prepričani, da jih tlači kapitalizem, da jih tlači konzervativnost Španije in da je v komunizmu raj.
    Umetno so iz zgodovine potegnili samostojnaost preden so se s Kastilijo združili s Španijo. Mar ni Krištof Kolumb izplul iz Barcelone v in odkril Ameriko za Špansko krono.
    V kolkor bi Katalonci ostali pod boljševističnim terorjem, bi se jim danes godilo mnogo slabše kot Kubancem. Barcelona bi bila zaprto mesto, podobno kot Kaliningrad ( koenigsberg) in v njej bi se razprotirala ruska vojna baza. V Sagradi fammiliji ( nedograjeni) pa bi se nahajal magacin za strelivo, ali v najboljšem primeru filmski studijo, tako kot nekoč v Jožefovi cerkvi v Ljubljani. Katalonci bi imeli brastke stike s Kubo in Vanazuelo.
    Kar še ni pa še bo!
    To jasno nakazujejo govoriji njihovega voditelja. So skorajda kopija, prevedena v katalonščnino znanih prevarantov od Lenina , do Kastra in Čaveza.
    Slišijo se lepo, a kaj ko za njimi ne stoji nič resnega.
    So skoraj takšni, kot govori Violete Tomič. Kaj pa se je revežem v Sloveniji izboljšalo, ob njenih govorancah in teatralnih nastopih v Sloveniji?
    Tudi Španska vlada ni brez napak.
    Prav gotovo je dialog tisti, ki lahko umiri situaciji in pripelje do pomiritve. Umirjenim in razsodnim Kataloncem je potrebno predočiti dejstva in prepričan sem, da se bodo odločili za večjo avtonmijo in ostanek v Španiji.
    Opozorilo, da jim sledi kubanski ali venezuelski standard, jih bo hitro streznil.

Komentiraj