O (ne)pluralnosti slovenskih medijev pri poročanju o EU in nasploh
POSLUŠAJ ČLANEK
Včeraj je v Hiši EU v Ljubljani potekalo pestro soočenje mnenj z naslovom "Pluralnost medijev pri poročanju o evropskih temah", ki sta ga organizirala Informacijska pisarna Evropskega parlamenta in Združenje novinarjev in publicistov (ZNP).
Na njem so sodelovali Peter Jančič, nekdanji odgovorni urednik Dela in urednik Spletnega časopisa, Ivo Jevnikar, nekdanji glavni urednik slovenskega informativnega uredništva RAI v Trstu, sociolog in profesor na FUDŠ ter Fakulteti za medije dr. Matevž Tomšič, predsednik ZNP Tino Mamić ter evropska poslanca Franc Bogovič (SLS, Evropska ljudska stranka) in Tanja Fajon (SD, Zavezništvo socialistov in demokratov), pogovor pa je povezovala mag. Irena Zagajšek.
Prvo vprašanje je bilo namenjeno Tanji Fajon, nekdanji dopisnici TV Slovenija v Bruslju - kako namreč vidi poročanje v času svojega novinarskega dela in danes. Fajonova ugotavlja, da je bilo včasih dogajanja v Bruslju več in več tudi evropskega entuziazma. Danes je zanimanja za evropske teme manj, novice pa so pogosto popačene.
Podobno vprašanje je povezovalka zastavila tudi Francu Bogoviču. Tudi on je razočaran nad medijskim poročanjem, še posebej v Sloveniji, saj so pogosto zanimive le "bombastične" ali pa zelo osebne tematike. Poleg tega pogreša tudi angažma in podporo državnega vodstva pri komunikaciji s prebivalstvom.
Na zgornjo iztočnico je Ivo Jevnikar na podlagi izkušenj odgovoril, da je dejstvo, da je zanimanja za evropske teme bistveno manj kot za nacionalne. Po njegovem mnenju bi zato država morala spodbujati informiranje o evropskih temah, tudi finančno oz. s konkretnimi subvencijami.
Peter Jančič je povedal, da je dopisnikov po Evropi vedno manj ter da so za slabo informiranost delno krive tudi evropske in državne institucije. Kot primer je navedel zaprtost sej odborov DZ o evropskih zadevah, ki so se šele v tem mandatu dejansko odprle za javnost.
Franc Bogovič je ob tem opozoril tudi na konstantno neprisotnost nekaterih slovenskih ministrov na sejah Sveta EU ter izrazil mnenje, da bi Slovenija lahko imela močan glas pri specifičnih tematikah.
Povezovalka je kot iztočnico za razpravo o pluralizmu in (ne)odvisnosti medijev izspostavila obširno poročilo Marka Milosavljevića izpred nekaj let, ki ugotavlja, da v kvantitativnem smislu pluralizem sicer obstaja, kvalitativno pa je na nizki ravni.
Tino Mamić je izpostavil, da se je EU slovenski levici dejansko "zgodila" in danes ne ve točno, kaj bi z njo; kot primer je izpostavil negativno reakcijo Boruta Pahorja ob izvolitvi za evropskega poslanca 2004. Ob tem je poudaril, da je EU garant stabilnosti in miru ter tudi višjih standardov na področju medijev.
Dr. Matevž Tomšič je povedal, da obstaja v slovenskih medijih veliko pritiskov, tako političnih in gospodarskih kot tudi s strani kolektiva ali kolegov, večinoma pa so ti "mehki". Opozoril je denimo na navijaško poročanje Dela o projektu 2. tir ter na poročanje nekaterih medijev o prihodu multinacionalke Magne Steyr.
Na komentiranje Tina Mamića se je nato odzvala Tanja Fajon, ki zavrača trditve, da je za slabo javno podobo EU odgovorna samo levica in poziva k profesionalnemu poročanju ter odnosu do EU.
Govorci so se lotili tudi medijskega poročanja v času migrantske krize oz. balkanske migrantske poti. Peter Jančič je izrazil mnenje, da so zelo različni medijski odzivi na dogodke nekaj normalnega, da pa je bilo v tistem času tudi veliko kaosa in zmedenih odzivov politike.
Franc Bogovič je povedal, da je bil eden prvih, ki je dvomil o shemi prerazporeditve migrantov, sploh ker obstaja v EU veliko različnih držav z različnimi stopnjami etnične homogenosti.
Matevž Tomšič je pri tej tematiki opozoril, da so kolegi iz Društva novinarjev Slovenije v času migrantskega vala sugerirali en sam "pravilen" pogled na problematiko, ki je bil v skladu z liberalno multikulturno agendo, ter se je zato poročalo izrazito neprofesionalno.
Tino Mamić je dodal, da je normalno, da se poroča različno, ni pa normalno, da javni servis RTV poroča v eno smer in da je pri novinarjih prisotna (samo)cenzura. Poleg tega se mu zdi pomembno opozoriti na novinarski kodeks, ki narekuje ločevanje novic od komentarja, kar se pri nas zelo slabo spoštuje.
Na njem so sodelovali Peter Jančič, nekdanji odgovorni urednik Dela in urednik Spletnega časopisa, Ivo Jevnikar, nekdanji glavni urednik slovenskega informativnega uredništva RAI v Trstu, sociolog in profesor na FUDŠ ter Fakulteti za medije dr. Matevž Tomšič, predsednik ZNP Tino Mamić ter evropska poslanca Franc Bogovič (SLS, Evropska ljudska stranka) in Tanja Fajon (SD, Zavezništvo socialistov in demokratov), pogovor pa je povezovala mag. Irena Zagajšek.
Kako Tanja Fajon in Franc Bogovič vidita medijsko informiranje iz Bruslja
Prvo vprašanje je bilo namenjeno Tanji Fajon, nekdanji dopisnici TV Slovenija v Bruslju - kako namreč vidi poročanje v času svojega novinarskega dela in danes. Fajonova ugotavlja, da je bilo včasih dogajanja v Bruslju več in več tudi evropskega entuziazma. Danes je zanimanja za evropske teme manj, novice pa so pogosto popačene.
Podobno vprašanje je povezovalka zastavila tudi Francu Bogoviču. Tudi on je razočaran nad medijskim poročanjem, še posebej v Sloveniji, saj so pogosto zanimive le "bombastične" ali pa zelo osebne tematike. Poleg tega pogreša tudi angažma in podporo državnega vodstva pri komunikaciji s prebivalstvom.
Zakaj se evropske teme pogosto "nacionalizirajo"?
Na zgornjo iztočnico je Ivo Jevnikar na podlagi izkušenj odgovoril, da je dejstvo, da je zanimanja za evropske teme bistveno manj kot za nacionalne. Po njegovem mnenju bi zato država morala spodbujati informiranje o evropskih temah, tudi finančno oz. s konkretnimi subvencijami.
Peter Jančič je povedal, da je dopisnikov po Evropi vedno manj ter da so za slabo informiranost delno krive tudi evropske in državne institucije. Kot primer je navedel zaprtost sej odborov DZ o evropskih zadevah, ki so se šele v tem mandatu dejansko odprle za javnost.
Franc Bogovič je ob tem opozoril tudi na konstantno neprisotnost nekaterih slovenskih ministrov na sejah Sveta EU ter izrazil mnenje, da bi Slovenija lahko imela močan glas pri specifičnih tematikah.
Koliko je v slovenskih medijih pluralizma, neodvisnosti ter medijske svobode?
Povezovalka je kot iztočnico za razpravo o pluralizmu in (ne)odvisnosti medijev izspostavila obširno poročilo Marka Milosavljevića izpred nekaj let, ki ugotavlja, da v kvantitativnem smislu pluralizem sicer obstaja, kvalitativno pa je na nizki ravni.
Tino Mamić je izpostavil, da se je EU slovenski levici dejansko "zgodila" in danes ne ve točno, kaj bi z njo; kot primer je izpostavil negativno reakcijo Boruta Pahorja ob izvolitvi za evropskega poslanca 2004. Ob tem je poudaril, da je EU garant stabilnosti in miru ter tudi višjih standardov na področju medijev.
Dr. Matevž Tomšič je povedal, da obstaja v slovenskih medijih veliko pritiskov, tako političnih in gospodarskih kot tudi s strani kolektiva ali kolegov, večinoma pa so ti "mehki". Opozoril je denimo na navijaško poročanje Dela o projektu 2. tir ter na poročanje nekaterih medijev o prihodu multinacionalke Magne Steyr.
Na komentiranje Tina Mamića se je nato odzvala Tanja Fajon, ki zavrača trditve, da je za slabo javno podobo EU odgovorna samo levica in poziva k profesionalnemu poročanju ter odnosu do EU.
Poročanje v času migrantske krize še vedno dviga prah
Govorci so se lotili tudi medijskega poročanja v času migrantske krize oz. balkanske migrantske poti. Peter Jančič je izrazil mnenje, da so zelo različni medijski odzivi na dogodke nekaj normalnega, da pa je bilo v tistem času tudi veliko kaosa in zmedenih odzivov politike.
Franc Bogovič je povedal, da je bil eden prvih, ki je dvomil o shemi prerazporeditve migrantov, sploh ker obstaja v EU veliko različnih držav z različnimi stopnjami etnične homogenosti.
Matevž Tomšič je pri tej tematiki opozoril, da so kolegi iz Društva novinarjev Slovenije v času migrantskega vala sugerirali en sam "pravilen" pogled na problematiko, ki je bil v skladu z liberalno multikulturno agendo, ter se je zato poročalo izrazito neprofesionalno.
Tino Mamić je dodal, da je normalno, da se poroča različno, ni pa normalno, da javni servis RTV poroča v eno smer in da je pri novinarjih prisotna (samo)cenzura. Poleg tega se mu zdi pomembno opozoriti na novinarski kodeks, ki narekuje ločevanje novic od komentarja, kar se pri nas zelo slabo spoštuje.
Zadnje objave

Možganska kap
11. 2. 2025 ob 18:57

S protestom bodo opozorili tudi na nepravilnosti pri prehodu na nov sistem plač
11. 2. 2025 ob 14:53

33. svetovni dan bolnikov: »Upanje ne osramoti in nas krepi v stiski«
11. 2. 2025 ob 9:02

Neprekinjen denarni tok od RTV Slovenija do Odvetniške družbe Čeferin
11. 2. 2025 ob 6:00

Vse javne stavbe v Žužemberku so porušili – 1945 (5. del)
10. 2. 2025 ob 18:48

V NSi so prepričani, da so spremembe kazenskega zakonika nujne
10. 2. 2025 ob 15:26

Nekaj gnilega je v slovenski šoli
10. 2. 2025 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike

Možganska kap
11. 2. 2025 ob 18:57

Neprekinjen denarni tok od RTV Slovenija do Odvetniške družbe Čeferin
11. 2. 2025 ob 6:00

Vse javne stavbe v Žužemberku so porušili – 1945 (5. del)
10. 2. 2025 ob 18:48
Prihajajoči dogodki
FEB
15
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
20:00 - 22:00
MAR
01
MAR
03
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
18:00 - 20:00
MAR
10
MAR
21
Mednarodni festival Čili in čokolada
10:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika

Prof. dr. Metka Zorc: »Melania izžareva neverjetno energijo, milino in dobroto«
9. 2. 2025 ob 12:30

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)
9. 2. 2025 ob 6:00

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00

Sobodajalci vladi očitajo, da se uničuje steber slovenskega turizma
6. 2. 2025 ob 6:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.